Misija ZN: Imamo utemeljene razloge za domnevo, da so ZDA v Iranu storile vojni zločin

Preiskovalna skupina, ki so jo pooblastili Združeni narodi, je ugotovila, da obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da so ZDA v Iranu storile vojni zločin. Pri tem je izpostavila napad na šolo v Minabu in napad na športni objekt v drugem iransko mesto. Prav tako je skupina ugotovila, da so iranske oblasti med smrtonosnim zatiranjem zadnjih protestov storile zločine proti človečnosti.
Skupina je pod drobnogled vzela dva primera. Najprej napad 28. februarja, na prvi dan vojne, ko je vsaj ena ameriška raketa tomahawk zadela šolo v Minabu na jugu Irana in ubila 150 civilistov. Večina žrtev napada so bili otroci. Drugi primer, ki ga je odbor obravnaval, je bil napad istega dne na mesto Lamerd, ki je ciljal civilne objekte. ZDA so v njem uporabile rakete, ki so kot šrapnele razpršilo volframove kroglice.
"Po napadih ZDA in Izraela 28. februarja je misija ugotovila utemeljene razloge za domnevo, da so ZDA storile vojni zločin z izvedbo nediskriminatornih napadov, ki so povzročili smrt ali poškodbe civilistov ter škodo na civilnih objektih," je po poročanju Guardiana v izjavi navedla skupina.
Preiskovalci so ob tem še ugotovili, da so iranske oblasti med smrtonosnim zatiranjem protivladnih protestov konec lanskega in v začetku letošnjega leta storile zločine proti človečnosti. Ugotovitve bo skupina poslala Svetu za človekove pravice Združenih narodov.
Misija ZN je v primeru ameriškega napada na šolo v Minabu ugotovila, da je napad predstavljal nediskriminatoren napad, ki je povzročil smrt civilistov in škodo na civilni infrastrukturi, kar po mednarodnem pravu pomeni vojni zločin.

Kot poroča Guardian, so se ZDA opirale na obveščevalne podatke, ki so kazali, da je v šoli prisoten visoki iranski vojaški poveljnik, vendar teh informacij pred izvedbo napada niso ustrezno preverile. Preiskovalci ZN so navedli, da je pri tem šlo za več kot le malomarnost. "ZDA so namreč napade usmerile na šolsko stavbo, čeprav so se zavedale znatnega tveganja, da bodo zadele civilni objekt. Ravnale so nepremišljeno glede na možnost, da bi se to zgodilo," so zapisali. Ob tem so dodali, da je bila šola jasno prepoznaven civilni objekt, v njem pa niso našli nobenih dokazov, da bi se uporabljal za vojaške namene.
Do podobnega zaključka je misija ZN prišla v primeru ameriškega napada na športni center v iranskem Lamerdu. V poročilu je po pisanju Guardiana navedeno, da je napad poškodoval bližnje stanovanjske stavbe in šolo ter da je pri tem umrlo in bilo ranjenih 22 civilistov. V poročilu so ugotovili, da je šlo za nediskriminatoren napad in zato predstavlja vojni zločin.
Iranske oblasti proti protestnikom zagrešile zločine proti človečnosti
Glede protivladnih protestov, ki so v Islamski republiki izbruhnili konec lanskega leta in trajali vse do brutalnega zatrtja v začetku letošnjega leta, je misija ZN ugotovila, da so iranske oblasti izvedle obsežen in sistematičen napad na civiliste, vključno z nezakonitimi poboji, mučenjem, samovoljnimi pridržanji, prisilnimi izginotji in hudimi omejitvami svobode izražanja.

Po ugotovitvah misije so iranske varnostne sile v vseh 31 iranskih provincah izvajale poboje v "osupljivem obsegu". Največje število smrtnih žrtev so zabeležili v Teheranu, Karadžu, Mašhadu, Isfahanu in Raštu. Ob tem je skupina opisala tudi primere, ko so iranske varnostne sile s streh ter drugih višje ležečih položajev streljale v množico, v mestu Karadž pa so protestnike s solzivcem spravile v ozke uličice, kjer so streljale nanje. Misija ZN poroča, da so protestniki utrpeli hude rane na glavi, prsih in očeh zaradi izstrelkov iz šibrovk, zaradi česar so nekateri trajno oslepeli. Med ubitimi je bilo vsaj 221 otrok, med katerimi so bili nekateri stari komaj dve leti.
Varnostne sile so po navedbah misije ZN napadle tudi zdravstvene ustanove, kjer so pretepale in aretirale ranjene protestnike ter aretirale nekatere zdravstvene delavce. Kot so opozorili, so take racije žrtve odvračale od iskanja zdravstvene oskrbe.
Misija točnega števila žrtev ni mogla neodvisno preveriti, je pa ocenila, da je število mrtvih in ranjenih verjetno precej višje od uradnih podatkov o 3.038 ubitih in 25.000 ranjenih. "Odziv vlade na proteste, vključno z nasiljem in uboji, prekinitvijo dostopa do interneta ter uporabo smrtne kazni, je pomenil znatno zaostritev v primerjavi s prejšnjimi vzorci zatiranja nasprotovanja," je po pisanju Guardiana navedeno v poročilu ZN.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje