Najbogatejši povzročajo ogromno okoljsko škodo. Znanstveniki so izračunali, kolikšno

Že dolgo je znano, da je nesorazmerno veliko okoljsko škodo povzroča najbogatejši del svetovnega prebivalstva. V novi raziskavi so znanstveniki ocenili, kolikšna je ta škoda v finančnem smislu.

Nekateri znanstveniki menijo, da je ceno škodljivih vplivov na okolje zgrešeno meriti v denarju, saj vrednost narave presega koristi, ki jih ta prinaša ljudem, škoda, ki jo povzročamo, pa je lahko nepopravljiva in neizmerljiva.

Drugi del znanstvene skupnosti pa pravi, da je v nekaterih primerih koristno poskusiti okoljsko škodo izraziti v ekonomskih kategorijah, še posebej zato, ker najbogatejši najbolje razumejo podatke, izražene v denarju.

Prav to so v novi raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Nature Communications Sustainability, izračunali okoljski znanstveniki z Univerze v Leidnu na Nizozemskem

Po njihovih izračunih najbogatejših deset odstotkov Zemljanov zaradi svojega vpliva na okolje družbi dolguje bilijone, piše znanstveni portal Science Alert.

"Opozoriti želimo na razliko v odgovornosti najbogatejše desetine družbe ter to ponazoriti s potencialnimi prihodki, ki bi jih prineslo plačilo njihovega okoljskega računa," so razlog za raziskavo pojasnili njeni avtorji Inge Schrijver, Rutger Hoekstra in Paul Behrens.

Ugotovili so, da letna okoljska škoda, za katero je odgovorna najbogatejša desetina svetovnega prebivalstva, znaša med 1,7 in 5,7 bilijona dolarjev (kar je med 1,5 in 5 bilijoni evrov), to je od 2.300 do 7.500 dolarjev na osebo (okoli 2.000 do 6.500 evrov, v vrednosti ameriškega dolarja iz leta 2017).

Opomba, da gre za vrednosti dolarja iz 2017 velja, ker so avtorji v raziskavi uporabili potrošniške in okoljske podatke iz leta 2017, ki so najnovejši globalno primerljivi podatki, na voljo za vse države in vse analizirane okoljske vplive. Na podlagi tega so ocenili, koliko ogljikovega dioksida izpusti ta skupina potrošnikov, koliko prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti ter koliko dušika, fosforja in sladke vode porabi oziroma preusmeri.

Nato so se oprli na priročnik Environmental Prices Handbook 2024, s katerim so posameznim oblikam okoljske škode pripisali vrednost v denarju, ki odraža izgubo za družbo zaradi teh vplivov.

Avtorji so ugotovili, da največji del "okoljskega računa" najbogatejše desetine prebivalstva predstavljata izguba biotske raznovrstnosti, ki prispeva od 47 do 56 odstotkov skupne škode, ter podnebne spremembe, ki predstavljajo od 36 do 45 odstotkov celotnega zneska.

Največji delež svetovne najbogatejše desetine prihaja iz ZDA. Raziskovalci so desetini najbogatejših Američanov pripisali okoljski račun v višini od 19.000 do 63.000 dolarjev letno (okrog 16.500 do 54.500 evrov). To predstavlja približno 6 do 20 odstotkov njihovih prihodkov oziroma 0,8 do 3 odstotke njihovega premoženja.

Za primerjavo, najbogatejših deset odstotkov prebivalcev Indije ima po izračunih okoljski račun v višini od 410 do 1.400 dolarjev (okrog 350 do 1.200 evrov), kar predstavlja približno 0,8 do 2,8 odstotka njihovih prihodkov oziroma 0,2 do 0,5 odstotka njihovega premoženja.

"Razlike v višini okoljskega računa med državami odražajo neenakosti v potrošnji in izpustih," so poudarili raziskovalci.

Nujna pravična obdavčitev

Po ocenah raziskovalcev bi že zmerna obdavčitev najbogatejših desetih odstotkov prebivalcev ZDA več kot zadostovala za pokritje 993 milijard dolarjev (približno 870 milijard evrov) letne vrzeli v financiranju podnebnih ukrepov, potrebnih za doseganje mednarodnih podnebnih ciljev do leta 2035. Ta sredstva bi bila namenjena predvsem zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, prehodu na obnovljive vire energije, energetski učinkovitosti, prilagajanju na podnebne spremembe ter podpori državam v razvoju pri zelenem prehodu.

Čeprav v praksi okoljski davki verjetno niso čudežna rešitev za resne globalne izzive, povezane s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti, pa je, kot poudarjajo Schrijver in sodelavci, nekje treba zagotoviti denar za ukrepanje.

Okoljski davki bi tako lahko predstavljali pomemben del prehoda k bolj trajnostnim vzorcem potrošnje. Pomagali bi financirati nujno potrebne prilagoditve na podnebne spremembe in zeleni prehod ter sanacijo okoljske škode, hkrati pa izboljšali življenjske razmere gospodinjstev z nižjimi dohodki.

"Ti stroški poudarjajo odgovornost najbogatejših desetih odstotkov za zmanjševanje okoljskih vplivov in ponazarjajo potencialne prihodke okoljskih davkov, če bi dosledno uveljavili načelo, da onesnaževalec plača," so sklenili avtorji raziskave.

10 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ga je zajela raziskava, sicer pomeni približno 800 milijonov ljudi, zato gre za zelo široko skupino, ne le za superbogataše. Druge raziskave pa kažejo, da zgornji 1 odstotek najbogatejših povzroči približno toliko ali celo več emisij kot spodnja polovica svetovnega prebivalstva.