Novinar CNN v Iranu: "Trumpova vojna je utišala ljudi"

Med potovanjem CNN po državi so navadni Iranci – ki jih je Trump nekoč pozival, naj "vzamejo svojo državo nazaj" – pripovedovali o življenju med bombardiranjem in blokado.

Obdana z lesketajočimi se zasneženimi vrhovi se skozi slikovite doline topolov in polja zelene mlade pšenice vije dolga cesta iz Tabriza proti Teheranu.

Sledimo ozki reki Qotur, ki je zaradi spomladanske odjuge rjava in narasla. Dere mimo pobočij, kjer pastirji pasejo svoje črede. V daljavi se čez bleščečo pokrajino razteza mogočen železniški most z jeklenimi nosilci, pobarvanimi v belo barvo, na videz nedotaknjen od ameriških in izraelskih napadov.

Ker so mirovna pogajanja zastala, napetosti glede nadaljnjega zaprtja strateške Hormuške ožine pa so vse večje, v Iranu narašča občutek nelagodja. Krepijo se strahovi, da bo vojna ponovno izbruhnila.

"Ne hodite tja"

"Ne hodite tja, zdaj je veliko prenevarno," nam je svetovala mlada Iranka, ki je iz ZDA potovala v Teheran. Vse nas je pot vodila skozi severozahodni del države. "Tam imam družino, zato tvegam," je pojasnila in prosila, da ne objavimo njenega imena.

Ob cesti med kioski, kjer prodajajo pistacije in čaj, črni panoji objokujejo smrt ajatole Alija Hameneja, iranskega vrhovnega voditelja, ki je bil ubit v februarskem letalskem napadu na prvi dan vojne.

"Njegova senca je legla na nas," piše na enem od transparentov v perzijščini, ki citira priljubljeno žalostinko.

Sin in naslednik pokojnega ajatole Modžtaba Hamenej je zdaj "nosilec zastave" naroda, razglaša drug plakat. Mlajšega Hameneja, ki naj bi bil v istem napadu ranjen, sicer od prevzema oblasti niso videli ali slišali v javnosti – še en znak, kako negotove ostajajo razmere v Iranu.

"Trump bi se lahko že danes ponovno odločil za bombardiranje," je dejal neki Iranec. "Morda ne medtem ko je na Kitajskem, a kdo ve. Trump rad ostaja v središču pozornosti," je dodal.

Medtem ko se je ameriški predsednik Donald Trump podal na državniški obisk na Kitajsko, se zdi, da tako ZDA kot Iran v Pekingu iščejo mogoč izhod iz slepe ulice.

Trump naj bi Kitajsko pozval, naj pritisne na Iran, da pristane na kompromis. Tudi iranski veleposlanik na Kitajskem je namignil, da bi lahko Kitajska odigrala pomembno vlogo posrednika med Washingtonom in Teheranom.

ZDA in Kitajska imajo skupen interes, da ponovno omogočijo pretok nafte in plina skozi Perzijski zaliv. Poleg tega bi bila lahko za Kitajsko, če bi se pokazala kot država, ki pomaga reševati težave, povzročene svetovnemu gospodarstvu v zadnjih mesecih, preudarna diplomatska poteza. Tako bi Peking svoje ravnanje lahko postavil v nasprotje z destabilizacijskim delovanjem Washingtona.

Iranci bodo odločali

Toda prav Iranci – kljub trdi oblasti živahna politična sila – bodo najverjetneje odločali o prihodnosti svoje države. Med dolgo vožnjo proti prestolnici smo lahko uzrli drobce različnih sil, ki oblikujejo razmere v državi.

Videli smo množice enodnevnih izletnikov, mladih in starih, ki so čez mejo iz Turčije peš prenašali velike kanistre jedilnega olja.

Zadihan iranski upokojenec nam je pojasnil, da je olje v Iranu zdaj šestkrat dražje kot v Turčiji, spirala zviševanja življenjskih stroškov pa ne kaže znakov umirjanja.

K rasti življenjskih stroškov, ki jo je verjetno še poslabšala nedavna ameriška pomorska blokada Irana, so prispevale tudi okoliščine, ki so bile povod za vsedržavne protivladne proteste konec lanskega leta – ti pa so sprožili brutalen obračun oblasti. Iranske oblasti so priznale, da je bilo v odzivu države na demonstracije ubitih na tisoče ljudi.

V restavraciji ob poti proti Teheranu, v starodavnem "karavanseraju", tradicionalnem prenočišču za popotnike, so nam postregli riž in začinjene kebabe, medtem ko smo v jedilnici, polni družin, pili gosto, temno kavo.

Presenetljivo večina Irank tam ni nosila hidžaba oziroma naglavne rute. To je kljubovalna zapuščina protestov 'Ženska, življenje, svoboda' iz leta 2022, zaradi katerih so iranske oblasti omilile izvajanje strogih pravil oblačenja.

Iranci so vedno znova pokazali voljo, da se postavijo po robu tudi veliko močnejši sili, pogosto za visoko ceno. Toda danes vojna ZDA proti Iranu – ki jo je Trump v prvih dneh označil za svoj "majhen izlet" – očitno pušča posledice na iranskem prebivalstvu, ki se iz dneva v dan bori za preživetje in se pripravlja na možnost, da bi se napadi znova začeli.

"Mislim, da protesti kljub vsem stiskam trenutno sploh niso prioriteta za večino Irancev," je zaupal iranski oče po imenu Maddy, medtem ko je v restavraciji pomagal svoji malčici pri umivanju rok.

"Trumpova vojna je utišala ljudi in okrepila iransko vlado. Vsaj za zdaj," je dodal.

Avtor članka: Matthew Chance, CNN