Pet let talibanov: Humanitarna kriza in pozaba, ženske pa plačujejo najvišjo ceno

Država, ki je bila nekoč v središču ameriške zunanje politike, je medtem večinoma izginila iz pozornosti svetovne javnosti. Mednarodni donatorji so po vrnitvi talibanov na oblast močno zmanjšali pomoč, čeprav jo po navedbah CNN potrebuje približno 45 odstotkov prebivalstva.

Združene države, nekoč največja donatorica, danes niso več niti med petimi največjimi državami donatoricami. Kot poroča CNN, so ZDA v začetku leta 2025 pod predsednikom Donaldom Trumpom prekinile skoraj vse pogodbe ameriške agencije USAID za humanitarno in razvojno pomoč Afganistanu, s čimer je bilo ukinjenih za več kot 1,47 milijarde evrov načrtovane pomoči.

Tudi BBC opozarja, da se Afganistan spoprijema z vse globljo humanitarno krizo. Po podatkih Združenih narodov, ki jih navaja britanski medij, je približno 22 milijonov Afganistancev oziroma skoraj polovica prebivalstva odvisnih od neke oblike tuje pomoči. Državo so poleg gospodarske krize v zadnjih letih prizadele naravne nesreče, spopadi s Pakistanom in prihod milijonov Afganistancev, deportiranih iz drugih držav.

Ženske vse bolj odrinjene iz javnega življenja

Zmanjševanje mednarodne pomoči pa sovpada z nadaljnjim omejevanjem pravic žensk in deklet. Afganistan je danes edina država na svetu, kjer dekletom po šestem razredu ni dovoljeno nadaljevati izobraževanja. Po podatkih Unesca, ki jih navaja CNN, je zaradi prepovedi iz šolskega sistema izključenih 2,4 milijona deklet.

Talibani so ženskam prepovedali tudi opravljanje večine poklicev, v javnosti si morajo zakrivati obraz, na daljša potovanja pa se ne smejo odpraviti brez moškega spremljevalca.

Omejitve posegajo tudi na področja, kjer ženske še lahko delajo. BBC opisuje primer skupine žensk južno od Kabula, ki izdeluje marmelado. Tovrstne delavnice so eden redkih prostorov, kjer lahko pridobivajo znanje in nekaj zaslužijo, vendar morajo za prodajo svojih izdelkov prositi moške, da jih odnesejo na trg. Tudi na sejmih lahko za stojnicami sedijo in izdelke predstavljajo le moški.

"Življenja afganistanskih žensk se morajo spremeniti, ker izgubljamo upanje," je za BBC povedala Najia, ki vodi eno od takšnih delavnic.

Posledice vse večje izolacije žensk pa se kažejo tudi na njihovem duševnem zdravju. Po podatkih UN Women, ki jih navaja CNN, polovica Afganistank zapusti dom le enkrat ali dvakrat na mesec, sedem od desetih pa svoje duševno zdravje ocenjuje kot "slabo" ali "zelo slabo".

"Če povem povsem neposredno: če si ženska v Afganistanu, je to pekel," je za CNN dejal John Sopko, nekdanji posebni generalni inšpektor ZDA za obnovo Afganistana.

Poleg mater ceno plačujejo tudi njihovi otroci

Medtem ko talibani stopnjujejo omejevanje pravic, pa je denarja za blaženje humanitarne krize vse manj. Po podatkih CNN se je skupno financiranje humanitarne pomoči Afganistanu od leta 2022 zmanjšalo za skoraj 70 odstotkov.

Posledice občutijo tudi otroci. Po poročilu organizacije Save the Children, ki ga povzema CNN, je akutno podhranjen vsak deseti afganistanski otrok, v porastu pa je tudi huda izčrpanost zaradi podhranjenosti. UNICEF ocenjuje, da bo letos humanitarno pomoč potrebovalo več kot 11 milijonov otrok, zaradi pomanjkanja sredstev pa se je zaprlo skoraj 600 zdravstvenih ustanov.

Afganistansko gospodarstvo je bilo od tuje pomoči močno odvisno že pred vrnitvijo talibanov na oblast. Pred letom 2021 je mednarodna pomoč financirala približno tri četrtine javnih izdatkov države. Po talibanskem prevzemu oblasti je velik del tega denarja usahnil, milijarde v rezervah afganistanske centralne banke pa so ostale zamrznjene v ZDA in drugih državah, piše CNN.

Sprostitev teh sredstev je postala eden od pogajalskih vzvodov Zahoda v odnosih s talibani, pri čemer ostaja eno ključnih spornih vprašanj prav izobraževanje deklet.

Pet let pozneje ostaja vprašanje, kako ravnati s talibani

Medtem ko se humanitarni položaj slabša, ostaja odprto vprašanje, kako naj se mednarodna skupnost sploh odzove na oblast, ki je v petih letih utrdila svoj položaj v državi.

Popolno izolacijo talibanov danes podpira le malo akterjev, piše BBC. Talibani pobirajo davke in sklepajo dogovore na področju rudarstva, energetike in drugih sektorjev s Kitajsko, Rusijo, Združenimi arabskimi emirati, Uzbekistanom in drugimi državami. Rusija je edina država, ki je njihovo oblast uradno priznala.

Kljub temu pa ostajajo pod mednarodnimi sankcijami, povezanimi s terorizmom in kršitvami človekovih pravic. Mednarodna skupnost je zato razpeta med nadaljevanjem pritiska in poskusi dialoga.

Združeni narodi zagovarjajo nadaljevanje pogovorov. Sami priznavajo, da je bilo sodelovanje v zadnjih petih letih počasno, napredek postopen, nazadovanja pa pogosta, a kot je za BBC dejala Gorgette Gagnon, namestnica posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za Afganistan, je "zastali proces boljši kot noben proces".

Kritiki takšnega pristopa opozarjajo, da dialog doslej ni prinesel bistvenega izboljšanja položaja žensk. Aktivistke in organizacije za človekove pravice po navedbah BBC menijo, da so talibani iz pogovorov pogosto dobili več, kot so bili pripravljeni ponuditi v zameno.