Po napadu z dronom pri jedrski elektrarni v emiratih izbruhnil požar

Po napadu brezpilotnika na jedrsko elektrarno v Združenih arabskih emiratih je danes izbruhnil ogenj na zunanjem generatorju. Odgovornosti ni prevzel nihče, Iran pa je opozoril, da bi vsakršen nov vojaški napad ZDA sprožil "močnejši in ostrejši" odziv.
Kot so sporočile tamkajšnje oblasti, elektrarna ni bila poškodovana in ni nevarnosti uhajanja radioaktivnih snovi.
"Oblasti v Abu Dabiju so se odzvale na požar, ki je izbruhnil v električnem generatorju zunaj notranjega oboda jedrske elektrarne Baraka v regiji Al Dafra, ki ga je povzročil napad brezpilotnika," je v objavi na družbenih omrežjih zapisal medijski urad emiratov.
"O poškodbah ni poročil in ni bilo vpliva na raven radiološke varnosti," so dodali. Kljub temu je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) izrazila "resno zaskrbljenost" zaradi napada v bližini nuklearke. "Vojaška dejavnost, ki ogroža jedrsko varnost, je nesprejemljiva," je opozoril generalni direktor IAEA Rafael Grossi.
Uradni Teheran, ki se na ameriško agresijo odziva tudi z napadi na države v regiji, kjer gostijo ameriška vojaška oporišča, pa je danes opozoril pred morebitnimi novimi napadi ZDA.

Medtem ko so mirovna pogajanja z ZDA zastala, je Iran zagrozil z ostrim odzivom, vključno s "presenetljivimi in uničujočimi" posledicami, s katerimi se bo moral soočiti "obupani" predsednik ZDA Donald Trump.
"Ponavljanje kakršnih koli neumnosti, da bi ublažili ponižanje, ki so ga ZDA utrpele v tretji vsiljeni vojni proti Iranu, bo povzročilo le še močnejše in hujše udarce," je po poročanju državne televizije dejal tiskovni predstavnik iranskih oboroženih sil Abolfazl Šekarči.
V odgovoru ZDA ni opaznega popuščanja
Iranski mediji so sicer danes poročali, da v zadnjem odgovoru ZDA na iranski predlog načrta pogajanj o koncu vojne ni opaznega popuščanja. Tiskovna agencija Fars je navedla, da je Washington predstavil seznam petih točk, vključno z zahtevo, da Iran ohrani v delovanju le eno jedrsko lokacijo in prenese svoje zaloge visoko obogatenega urana v ZDA.
Poleg tega ZDA niso pripravljene sprostiti "niti 25 odstotkov" iranskih zamrznjenih sredstev v tujini niti plačati kakršne koli odškodnine za škodo, ki so jo Iranu povzročili v vojni, ki je izbruhnila 28. februarja. ZDA naj bi pogojevale prenehanje sovražnosti na vseh frontah z začetkom pogajanj.
Tiskovna agencija Mehr je zapisala, da želijo ZDA od Irana "doseči koncesije, ki jih niso uspele doseči med vojno, kar bo privedlo do zastoja v pogajanjih."
Iran je v svojem predlogu pozval h koncu vojne na vseh frontah, vključno z izraelsko operacijo v Libanonu, ter k ustavitvi ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč. Pozval je tudi k odpravi vseh ameriških sankcij in sprostitvi iranskega premoženja, zamrznjenega v tujini. Teheran obenem pričakuje, da bo še naprej nadzoroval Hormuško ožino.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje