Volilni prag za vstop v deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na nedavnih deželnih volitvah uspelo preseči tudi stranki Slovenska skupnost, ki zastopa slovenske zamejce. V svetu bo imela enega predstavnika, to pa bo Marko Pisani. Slovenska zamejska skupnost nima zagotovljenega predstavnika v deželnem svetu, zato se morajo njihovi predstavniki za vstop boriti na volitvah.
Na deželnih volitvah v Furlaniji – Julijski krajini (FJK) je bil v deželni svet izvoljen tudi zamejski Slovenec Marko Pisani iz stranke Slovenska skupnost, ki je bil deželni svetnik že v preteklem mandatu. V stranki slovenske manjšine, ki je z 1,02 odstotka glasov za las presegla enoodstotni volilni prag, je Pisani prejel največ, 986 preferenčnih glasov.
V prvem odzivu za italijansko radiotelevizijo Rai je Pisani izrazil zadovoljstvo, ker je Slovenska skupnost (SSk) ohranila predstavnika v deželnem svetu, a priznal, da je šlo zelo na tesno. “Mislim, da nas rezultat postavlja pred nove dileme, ki jih bo treba začeti reševati takoj po volitvah,” je dejal.
SSk je tokrat zabeležila še nekoliko slabši rezultat kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti, ko je stranko podprlo 1,16 odstotka volilcev. Pisani vidi več razlogov za upad podpore, med drugim v demografskem upadu. “Po volitvah bi bilo treba narediti analizo in ugotoviti, kaj se je zgodilo in kako ukrepati v prihodnje,” je poudaril in dodal, da to velja tudi za Goriško, kjer je SSk zaznala največji upad podpore.
Pisani je bil deželni svetnik od lani, ko mu je mesto prepustil Igor Gabrovec po izvolitvi za župana občine Devin – Nabrežina.
Iz SSk so medtem sporočili, da je stranka z izvolitvijo Pisanija ponovno zagotovila samostojen in suveren glas slovenske narodne skupnosti v deželnem parlamentu FJK. Kot so dejali, kaže, da bo Pisani edini izvoljeni Slovenec, kar njemu in stranki nalaga posebno odgovornost.
“Danes je čas za praznovanje, po velikonočnih praznikih pa se mora stranka in z njo vsa naša narodna skupnost zamisliti v scenarij, ki izhaja iz številk in volilnih trendov,” je sporočil Gabrovec, ki pri SSk opravlja funkcijo deželnega političnega tajnika. Dodal je, da se je znova pokazalo, da je “razprševanje slovenskih glasov na kandidate različnih list in strank skrajno nevarno”, saj bi s tem lahko Slovenci ostali brez predstavnika v deželnem svetu.
“Deželne volitve odpirajo za SSk tudi čas kongresa, ki ga mora stranka usmeriti v lastno prenovo, da na novo zariše vsebine in strategije političnega nastopanja na lokalni, vsedržavni in tudi mednarodni ravni,” je še dejal Gabrovec.
Čas za stalni sedež v deželnem svetu?
Slovenski zamejci v Italiji nimajo zagotovljenega posebnega sedeža v parlamentu ali deželnem svetu. Zamejski kandidati se morajo zato v volilno bitko podajati na strankarskih listah. Ob demografskem padcu v slovenski skupnosti v Italiji in zaporednih tesnih izidih na deželnih volitvah nekateri predstavniki slovenskih zamejcev menijo, da je čas za uvedbo stalnega sedeža v deželnem svetu za manjšino.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj meni, da se bo demografski padec nadaljeval. Prav zato pa je po njegovem treba najti rešitev, ki bi slovenski narodni skupnosti zagotovila predstavnika brez volilnega praga. Ker je SSk komajda uspelo preseči volilni prag, je po Bandljevem mnenju treba spremeniti volilni zakon.
Slovenci kandidirali tudi na drugih listah
Slovenci so kandidirali tudi na listah nekaterih drugih strank, zanje pa so bili ključnega pomena preferenčni glasovi. Med slovenskimi kandidati je največ preferenčnih glasov, 1.504, dobila Valentina Repini iz levosredinske Demokratske stranke, a je bila na listi svoje stranke v tržaškem okrožju šele tretja in se ji tako ni uspelo uvrstiti v deželni parlament. Po poročanju Primorskega dnevnika naj ne bi uspelo niti sedanjemu deželnemu svetniku Danilu Slokarju iz desne stranke Liga, ki je glede na izide po preštetju vseh glasov zbral 438 preferenc in bil drugi na listi svoje stranke v tržaškem okrožju.
Deželni svet v Trstu šteje 48 članov, med katerimi sta predsednik dežele ter predsedniški kandidat, ki je po številu glasov na drugem mestu. Za predsednika FJK je bil kot prvi v zgodovini za drugi mandat s 64,2 odstotka glasov izvoljen desnosredinski Massimiliano Fedriga, sedež v deželnem svetu pa ima še drugouvrščeni Massimo Moretuzzo iz leve sredine, ki ga je podprlo 28,4 odstotka volilcev.
Za preostalih 46 mest v deželnem parlamentu so se potegovali kandidati 13 strank, gibanj in koalicij, ki so bili izvoljeni v petih volilnih okrožjih – Trst, Gorica, Videm, Pordenon in Tolmeč. Volilna udeležba je bila 45,3-odstotna, nižja kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti, ko je glasovalo 49,6 odstotka volilcev. Takrat so sicer volitve potekale le en dan, tokrat pa so v FJK glasovali v nedeljo in ponedeljek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!