Fajon na zasedanju v Bruslju: Slovenija ne bo zaustavila financiranja UNRWA

Svet 03. Feb 202407:43 > 12:25 19 komentarjev
Zasedanja se bo udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon
Zasedanja se bo udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon (Foto: PROFIMEDIA)

Zunanji ministri držav članic EU bodo danes na neformalnem zasedanju v Bruslju razpravljali o odnosih unije z Afriko in Turčijo v luči aktualnih geopolitičnih razmer, predvsem vojne v Ukrajini in bližnjevzhodnega konflikta. Del zasedanja bo namenjen tudi strateški razpravi o nadaljnji podpori Kijevu na različnih področjih. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se bo na današnjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU zavzela predvsem za nadaljnjo humanitarno pomoč civilistom v Gazi.

Zunanji ministri EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo razpravljali o dolgoročni strategiji za Ukrajino. Po napovedih Evropske službe za zunanje delovanje bodo govorili o različnih vidikih ruske agresije na Ukrajino, nadaljnji vojaški podpori tej državi in njenem približevanju Uniji.

Slovenska zunanja ministrica Fajon se bo na današnjem zasedanju zavzela predvsem za nadaljnjo humanitarno pomoč civilistom v Gazi. Ponovila je, da Slovenija ne bo zaustavila financiranja agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA).

“Danes bo ključno sporočilo, vsaj z moje strani, da se mora nadaljevati humanitarna pomoč civilistom,” je ob prihodu na zasedanje v Bruslju povedala Fajon. Ponovila je, da Slovenija ne bo zaustavila financiranja UNRWA, ki jo Izrael obtožuje vpletenosti v oktobrski napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas. UNRWA je po ministričinih besedah ta hip ključna za nadaljevanje pomoči in vzpostavitev pogojev za resne pogovore o rešitvi dveh držav.

Kako slovensko izkušnjo prenesti na papir?

Na zunanjem ministrstvu so sicer pripravili delovni dokument, t.i. non-paper, namenjen razmisleku o prihodnji politični arhitekturi v Gazi na podlagi izkušenj v BiH in na Kosovu.

“Slovenija ima svojo izkušnjo, ima izkušnjo tako v Bosni in Hercegovini kot na Kosovu. In pogovarjali smo se, kako to izkušnjo prenesti na papir ne kot predlog, ampak kot izkušnjo, kako je takrat mednarodna skupnost ravnala, ko je šlo za ustavitev vojne in za tisti prvi korak naprej,” je pred današnjim neformalnim zasedanjem povedala Fajon. Dokumenta na zasedanju ne namerava predstaviti, se pa o njem pogovarja s kolegi, ki so zainteresirani.

Na dnevnem redu srečanja, ki je namenjen bolj neformalnim razpravam, imajo sicer še nadaljnjo podporo Ukrajini ter odnose EU s Turčijo in Afriko. “Turčija je pomembna strateška partnerica Evropske unije,” je dejala Fajon. Po njenem mnenju imata obe strani interes za medsebojne pogovore. Ne gre pa samo za vprašanje migracij, ampak tudi za varnostna in gospodarska vprašanja, je dejala. Tudi sama si prizadeva za obisk v Turčiji z gospodarsko delegacijo.

Prav tako se je zavzela za tesno sodelovanje z Afriko, ki je Sloveniji pri glasovanju o nestalnem članstvu v VS ZN izkazala veliko zaupanje. “Gre za celino, ki se spopada od revščine do podnebnih sprememb ter vse večjih napetosti, tudi nasilja. Tako da z afriško celino moramo sodelovati, je naša strateška partnerica,” je povedala ministrica.

Zunanji ministri držav članic EU se bodo sicer sestali zatem, ko so voditelji članic na četrtkovem vrhu EU potrdili 50 milijard evrov vreden sveženj makrofinančne pomoči Kijevu do leta 2027. Pred tem so na decembrskem zasedanju podprli začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino.

Ruska agresija je močno spremenila geopolitične okoliščine, ki vplivajo tudi na države v Afriki. Tam se poslabšujejo varnostne razmere, gospodarstva stagnirajo, soočajo pa se tudi z nazadovanjem na področju demokratičnih standardov. Belgijsko predsedstvo Sveta EU si prizadeva za razmislek, kako lahko EU v teh okoliščinah bolje izpolni pričakovanja afriških partneric.

V luči trenutnega dogajanja v svetu, ki ga poleg vojne v Ukrajini med drugim močno zaznamuje bližnjevzhodni konflikt, bo prav tako potekala ministrska razprava o prihodnjih odnosih s Turčijo. Ministri bodo v bruseljski palači Egmont obeležili pol stoletja neformalnih srečanj, ki nosijo ime po nemškem gradu Gymnich. Tam je leta 1974 potekalo prvo tovrstno srečanje.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje