Pred vrhom G7 Washington in London napovedala donacije cepiv

Svet 11. Jun. 202114:02 > 16:00
Delite:
G7
Foto: Peter Nicholls/REUTERS

Voditelji skupine razvitih držav G7 so pripotovali v britanski Carbis Bay. Poleg sedmerice držav na vrhu sodelujejo tudi voditelji Avstralije, Indije, Južne Koreje in Južne Afrike.

Britanski premier Boris Johnson, gostitelj tokratnega vrha razvitih držav G7 v Carbis Bayu na jugozahodu Otoka, si želi “povečati sodelovanje med svetovnimi demokracijami in tehnološko naprednimi narodi”, so zapisali britanski gostitelji na spletni strani letošnjega vrha G7. Tudi zato, so dodali, na vrhu poleg držav G7 – Francije, Italije, Japonske, Kanade, Nemčije, ZDA in Združenega kraljestva – na povabilo gostitelja sodelujejo voditelji Avstralije, Indije, Južne Koreje in Južne Afrike.

“11 voditeljev bo predstavljajo več kot 60 odstotkov ljudi, ki živijo v demokratičnih državah po svetu,” so zapisali gostitelji. Voditelji bodo utrjevali odnose nasproti svetovnima silama, ki sta dojeti kot avtoritarni tekmici – Rusiji in Kitajski, je brati v tujih medijih. Če so se ZDA v minulih štirih letih, ko je ZDA vodil republikanski predsednik Donald Trump, pod sloganom “Najprej Amerika” oddaljile od partnerjev, kot je Evropska unija, demokrat Joe Biden zaveznikom obljublja, da se ZDA vračajo, piše tiskovna agencija Reutes.

Vrh G7 po varovalo 6500 policistov, navaja britanski BBC.

Vrh bo trajal tri dni

Voditelji držav G7 na tridnevnem vrhu – vrh se začne danes, zaključi pa se v nedeljo – ne bodo obšli pandemije covida-19, ki je marca lani ustavila svet. Medtem ko se iz vrst zdravniške stroke, Bele hiše in, med drugim, Evropske unije krepijo pozivi, da je ključno raziskati izvor novega koronavirusa (teorija, da je virus pobegnil iz wuhanskega virološkega inštituta, še ni opuščena), so se svetovne sile spustile v tekmo dobave cepiv.

Vrh skupine G7 spremljajo aktivisti, ki opozarjajo na nujnost ukrepanja na področju podnebja, in opozarjajo na neenakosti v razdelitvi cepiv:

Rusija in Kitajska svoja cepiva državam v razvoju dobavljata že dalj časa – v Argentini, denimo, so konec decembra začeli cepiti z ruskim Sputnikov V, v Peruju so testirali Sinopharm, v Indoneziji in Braziliji pa Sinovac – je v ZDA šele konec marca prenehala veljati prepoved izvoza v ZDA proizvedenih cepiv. Po podatkih BBC v največ državah po svetu cepijo s cepivom AstraZeneca (170), Pfizer-BioNTech (99), Sinopharm (57), Moderna (47) in Sputnik V (43).

Napovedane donacije cepiv

Nekaj dni pred današnjim začetkom vrha so donacijo cepiv napovedali v Londonu in Washingtonu. Združeno kraljestvo bo v “naslednjem letu doniralo 100 milijonov presežnih odmerkov cepiva, od tega pet milijonov v prihajajočih tednih”, pri čemer bodo 80 odstotkov odmerkov razdelili prek globalne pobude za pravično razdelitev cepiv Covax, preostanek pa v sklopu bilateralnih dogovorov z državami, ki cepivo potrebujejo. ZDA bodo prek Covaxa letos in naslednje leto donirale 500 milijonov Pfizerjevih odmerkov, ki bodo namenjeni 92 državam v razvoju in Afriški uniji.

Pobudo Covax vodita Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad ZN za otroke (Unicef). Doslej so v 120 revnejših držav razporedili 81 milijonov odmerkov cepiv, piše BBC.

Petki za podnebno pravičnost
Foto : Tom Nicholson/REUTERS

Od voditeljev držav G7 se sicer pričakuje, da bodo sprejeli zaveze, ki bodo pripomogle k cilju, da bo do konca leta 2022 precepljen cel svet, še piše na spletni strani o tokratnem vrhu. Donacije v obliki cepiv ali sredstev so Covaxu po navedbah BBC napovedale tudi Evropska unija ter posamezne članice: Nemčija, Francija, Italija in Švedska.

Kot navaja medijska hiša Al Džazira, je minuli teden presenetila donacija še ene udeleženke današnjega vrha. Japonska je na Tajvan poslala 1,24 milijonov odmerkov cepiva AstraZeneca po tem, ko je tajska predsednika Tsai Ing-wen obtožila Kitajsko, da otoku blokira dostop do cepiv.

Poleg cepljenja se bodo voditelji G7 prav tako pogovarjali o podnebnih spremembah in o obdavčitvi dohodkov multinacionalk. Razpravljali bodo o konsenzu, ki so ga minuli konec tedna dosegli finančni ministri G7 – dogovor vključuje dva stebra: prvi steber predvideva reforme, ki bi multinacionalke prisilile v plačilo davka v državah, kjer poslujejo, drugi steber pa 15-odstotni minimalni davek na dohodek multinacionalk v vseh državah.

Na predvečer začetka vrha voditeljev držav G7 sta se srečala ameriški predsednik Joe Biden in britanski premier Boris Johnson. Po Johnsonovih besedah sta voditelja imela “odličen” pogovor.

Komentari

Vaš komentar