Prihaja izjemno močan el niño. Slovenski klimatolog pojasnjuje, kakšen vpliv bo imel

El niño se v Tihem oceanu letos razvija še hitreje od pričakovanj, verjetnost, da bo do jeseni postal močni "super el niño", pa narašča. V preteklih dneh posodobljena napoved ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) kaže dvotretjinsko verjetnost, da bo el niño letos dosegel močno ali zelo močno intenzivnost.

Svet se tako hitro segreva, da je povprečna temperatura v času letošnje la niñe (ki je hladno obdobje), že višja od temperatur v času (toplega obdobja) el niña leta 2007.

Kako bo to vplivalo na vreme po svetu in pri nas, nam je pojasnil klimatolog, predsednik Podnebnega sveta, raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) in docent na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko dr. Žiga Zaplotnik.

Leto 2024, ob zadnjem el niñu, je bilo rekordno toplo – ali lahko letos pričakujemo kaj podobnega ali celo nov rekord? So el niñi zaradi podnebnih sprememb vse močnejši?

Ker smo s človeškimi dejavnostmi povečali koncentracije CO2 v ozračju, spodnja plast atmosfere (troposfera) bolje zadržuje toploto. Ta presežek toplote večinoma absorbirajo oceani, le del pa je ostane v ozračju. Oceani so pri tem zelo učinkoviti – absorbirajo veliko večino te presežne toplote. Če ne bi imeli oceanov, ki so ogromen zalogovnik toplote, bi bila Zemlja ob takšnem povečanju koncentracije CO2 že davno večinoma nenaseljiva.

Vloga oceanov pa se v fazi el niña nekoliko spremeni. V tej fazi temperatura površine morja v vzhodnem in osrednjem Tihem oceanu precej naraste, oceani pa skupno niso več ponor toplote, ampak so lahko celo njen vir. To pomeni, da se toplota v ozračju v tej fazi pospešeno kopiči. Tako v zadnjih desetletjih ob el niñu praviloma izmerimo novo rekordno globalno povprečno temperaturo.

Da, statistično gledano lahko pričakujemo, da bo leto 2026 drugo najtoplejše leto, saj se faza el niña šele dobro začenja. Če se sezonske napovedi uresničijo, pa nas zelo verjetno čaka rekordno leto 2027.

Študije kažejo, da se bo zaradi podnebnih sprememb povečevala pogostost tako imenovanih super el niñov.

Po čem se leta el niña razlikujejo od ostalih let, poleg višje povprečne globalne temperature?

Vplivov je več. Višje temperature bodo praktično povsod v tropih, pa tudi v času poletja v Avstraliji. Tam višje temperature sovpadajo z nižjimi padavinami, zato se poveča verjetnost za gozdne požare. Oslabijo tudi pasatni vetrovi v subtropskih predelih. Na splošno se spremeni tudi porazdelitev padavin: te oslabijo nad Indonezijo, šibkejše je tudi poletno monsunsko deževje nad Indijo in Sahelom. Več padavin imamo recimo pozimi nad večjim delom ZDA, posebej na zahodni obali ...

Ali ima el niño vpliv na vreme v Evropi? So mnenja glede tega deljena ali morda včasih ni bilo čutiti tega vpliva, z višanjem globalnih temperatur pa učinke el niña čutimo tudi pri nas?

Signifikantnega vpliva na vreme v Evropi ne beležimo. Znatna je le korelacija med el niñom in višjimi poznojesenskimi temperaturami nad Evropo. V povprečju je poleti tudi več padavin nad Sredozemljem, vendar je korelacija dokaj šibka.

Kakšni bodo predvidoma ti učinki?

Neposredni vremenski učinki el niña na Evropo so omejeni. Družbeno-ekonomske posledice pa so bolj znatne zaradi zmanjšane proizvodnje določenih živil, kot so kava, sladkor, riž, kakav in palmovo olje.