Ameriški predsednik Joe Biden je po torkovi video konferenci z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ki večjega napredka ni prinesla, govoril z glavnimi zavezniki ZDA v Evropi. Iz Pariza je po tem pogovoru danes prišlo svarilo Rusiji, da ji v primeru napada na Ukrajino grozijo "strateške in hude posledice". Putin pa je danes prvič javno spregovoril o zaostrovanju napetosti med Rusijo in državami zveze Nato z ZDA na čelu. Vztrajal je, da ima Rusija "pravico braniti svojo varnost", ni pa želel izrecno odgovoriti, ali načrtuje invazijo na Ukrajino.
“Rusiji so bila poslana močna sporočila, da bi imel nov napad na ozemeljsko celovitost Ukrajine strateške in hude posledice,” je po telefonskem pogovoru med voditelji ZDA, Francije, Nemčije, Italije in Velike Britanije sporočilo francosko zunanje ministrstvo. T. i. kvintet zahodnih zaveznic je “izrazil svojo odločenost, da je treba suverenost Ukrajine spoštovati”, so še dodali.
Tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je potrdil pogovor evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Joe Bidnom in dejal, da so udeleženci izrazili “svojo polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine” ter izpostavili, da mora Rusija “zmanjšati napetosti in si prizadevati za diplomatsko rešitev”, tudi v okviru t. i. normandijskega formata in sporazumov iz Minska.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je na novinarski konferenci po srečanju z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom vztrajal, da vodi Rusija “miroljubno zunanjo politiko, vendar ima pravico braniti svojo varnost”. Zavezništvu je nasprotno očital “očitno izzivalno” in “najmanj neprijateljsko” politiko do Rusije. Ali namerava vojake, ki jih Rusija že nekaj časa kopiči ob meji s svojo zahodno sosedo, dejansko poslati na ozemlje Ukrajine, se ni želel jasno izreči, saj da gre pri tem vprašanju dejansko za provokacijo. Je pa dejal, da bi bilo zgolj gledati, kako se zveza Nato vse bolj približuje Rusiji, “zločinska nedejavnost”.
Širitev Nata “občutljivo vprašanje”
“Ne moremo, da nas ne bi skrbela možnost sprejetja Ukrajine v zvezo Nato, saj bo temu nedvomno sledila namestitev vojaških kontingentov, oporišč in orožja, ki nas ogrožajo,” je poudaril in dodal, da je širitev Nata na vzhod za Rusijo “zelo občutljivo” vprašanje. “To je eno ključnih vprašanj, ko gre za ohranjanje varnosti Rusije na srednji in celo daljši rok (…) O tem smo ves čas govorili, tudi javno, in smo svarili naše partnerje, da je za nas (širitev Nata) nesprejemljiva,” je nadaljeval Putin. Tudi Bidnu je v torek povedal, da zahteva Moskva pravna jamstva Zahoda, da Ukrajina ne bo vstopila v Nato.
“Seveda ima vsaka država pravico izbrati način zagotavljanja lastne varnosti, ki se ji zdi najbolj sprejemljiv. A to mora biti storjeno tako, da ne posega v interese drugih držav in ne spodkopava varnosti drugih držav,” je še dodal predsednik. Putin je sicer pogovor z Bidnom danes označil kot konstruktiven, vsebinski in odkrit ter ocenil, da bosta z dialogom nadaljevala.
Biden in Putin sta v torek govorila kar dve uri, predvsem o zaskrbljenosti zahodnih zaveznic zaradi kopičenja ruskih vojakov ob meji z Ukrajino. Tam naj bi jih bilo že okoli 100.000, invazija pa naj bi se po nekaterih ocenah obetala že konec januarja. Biden je Putinu zagrozil z močnimi gospodarskimi ukrepi, če bi do invazije dejansko prišlo. Rusija očitke Zahoda zavrača in vztraja, da je njena politika miroljubna ter da je problem v širitvi zveze Nato na Vzhod oziroma da na vstop Ukrajine v Nato ne more pristati, saj bi bila s tem ogrožena njena varnost. Putin je od Bidna v torek terjal pravna jamstva Zahoda, da se to ne bo zgodilo.
Rusija si je leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim, česar mednarodna skupnost ni nikoli priznala. Istega leta so proruski separatisti prevzeli nadzor nad vzhodnimi regijami Ukrajine in razglasili neodvisnost, ki prav tako ni doživela mednarodnega priznanja.
Biden Putinu v primeru napada zagrozil s sankcijami brez primere
Ameriški predsednik Joe Biden je danes dejal, da je Putinu v primeru ruskega napada na Ukrajino zagrozil s “tako resnimi gospodarskimi posledicami, kakršnih še ni videl”. Biden je ob tem zagotovil, da je Putin razumel sporočilo. “Dal sem mu jasno vedeti da bodo, če napade Ukrajino, resne posledice, resne posledice – gospodarske posledice, kakršnih še ni videl, ali jih ni videl še nihče,” je dejal Biden.
Dodal je, da bi poleg gospodarskih sankcij ruski napad na Ukrajino tudi sprožil okrepljeno vojaško prisotnost ZDA na ozemlju članic zveze Nato v Vzhodni Evropi. “Verjetno bomo morali okrepiti prisotnost v Natovih državah, da jih pomirimo, še posebej tiste na vzhodnem robu. Ob tem sem dal jasno vedeti, da bomo Ukrajini zagotovili zmogljivosti za obrambo,” je dejal Biden.
Vnaprej je predsednik ZDA grožnjo zmanjšal s tem, ko je priznal, da napotitev ameriških enot za obrambo Ukrajine ni v igri, ker Ukrajina ni članica zveze Nato. “Imamo moralno in pravno obvezo do zaveznic Nata po 5. členu. To je sveta obveza, ki pa ne seže do Ukrajine,” je še dejal Biden.
Scholz: Ruska invazija bi lahko vplivala tudi na Severni tok 2
Novi nemški kancler Olaf Scholz je danes v pogovoru za Welt TV posvaril pred posledicami, ki bi jih morebitna invazija Rusije na Ukrajino lahko imela za prihodnost spornega plinovoda Severni tok 2. Na vprašanje, ali si lahko predstavlja, da bi omenjeni plinovod uporabil kot vzvod za izvajanje pritiska ali za vplivanje na ravnanje ruskih oblasti, je Scholz odgovoril, da njegova vlada želi, da “se nedotakljivost meja spoštuje” in da “vsi razumejo, da bodo sledile posledice, še temu ne bo tako”.
Milijarden projekt izgradnje plinovoda, ki bo Nemčiji pod Baltskim morjem dobavljal ruski plin in pri tem zaobšel Ukrajino, že leta buri duhove, saj naj bi še okrepil odvisnost Evrope od ruskega plina. Še posebej mu nasprotujejo ZDA, ki so zaradi plinovoda že tudi uvedle sankcije, a ne proti Nemčiji.
Čeprav je bil plinovod že septembra končan in je napolnjen s plinom, še ne deluje, ker mu nemška zvezna agencija za omrežja ni odobrila dovoljenja za delovanje. Napetosti med Moskvo in Berlinom zato naraščajo, obenem pa tudi ugibanja o usodi plinovoda. Zeleni, ki so del Scholzeve vlade, so namreč nakazali, da tega ne odobravajo in da bi bilo bolje, da vsaj zaenkrat ne dobi dovoljenja.
Glede še ene aktualne zunanjepolitične teme – diplomatskega bojkota zimskih olimpijskih iger na Kitajskem, ki so ga v ponedeljek napovedale ZDA, nato pa sta ga podprli še Avstralija in Velika Britanija – se Scholz za Welt TV ni jasno izrekel. Kot je opozoril, je treba glede tovrstnih vprašanj “zelo skrbno razpravljati”. Vlada bo odločitev sprejela, ko bo čas za to, je zatrdil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje