Menu Item
Več rek na Aljaski se je obarvalo v oranžne barve, znanstveniki pa si belijo glavo, zakaj se to dogaja.
V zadnjih letih so znanstveniki opazili potoke in reke, ki so se na arktičnem območju Aljaske obarvali živo oranžno.
Po podatkih ameriške službe za narodne parke je nedavna sprememba barve reke Salmon, ki je opisana kot divja in slikovita reka v narodnem parku Kobuk Valley, še posebej skrb vzbujajoča. Podatki so pokazali, da je bila voda reke pred letom 2019 nedotaknjena, poleti istega leta pa je čista voda reke Salmon nenadoma postala oranžno-zelena.
Po poročanju Scientific American se to dogaja tudi rekam in potokom po celotnem gorovju Brooks Range na Aljaski, pričakujejo pa, da se bo pojavilo še v drugih delih Antarktike.
V novem poročilu revije so znanstveniki, ki so preučevali rjavenje rek, zapisali, da so za to krive podnebne spremembe. Študije so pokazale, da se Arktika segreva hitreje kot preostali svet.
Te naraščajoče temperature naj bi povzročile odmrzovanje večnega ledu – tal, ki običajno ostanejo stalno zamrznjena – v narodnem parku in drugod. Kako je odmrzovanje permafrosta povzročilo, da so reke postale oranžne, sicer še vedno ni znano.
Med znanstveniki kroži več teorij
Nekateri raziskovalci menijo, da kislina iz mineralov povzroča, da se iz kamnin izloča železo, ki nato, ko preide v vodo in kisom, oksidira ter se obarva rjasto oranžno.
Druga teorija pravi, da taljenje večno zamrznjene zemlje pod mokriščem omogoča bakterijam, da reducirajo oksidirano železo. Reducirano železo je v nasprotju z oksidiranim topno v vodi. Ko ga podtalnica prenese v potok, ki je prepojen s kisikom, ponovno oksidira in potok obarva oranžno, navaja poročilo revije Scientific American.
Iskanje vzroka pojava je pomembno za razumevanje morebitnih ekoloških posledic, vključno s tveganjem, ki ga lahko predstavlja za prostoživeče živali v rekah in okolici, ki so odvisne od rib in pitne vode.
Številni pritoki reke Wulik so postali oranžni, navaja Scientific American, kar bi lahko imelo velik vpliv na Kivalino, vas s 444 prebivalci, ki potrebujejo reko za pitno vodo in ribe.
“Z znanstvenega vidika je to fascinantno, s čustvenega pa žalostno,” je za revijo povedal Roman Dial, profesor biologije in matematike na univerzi Alaska Pacific. “Skrb vzbujajoče je, kako daleč je naš človeški doseg, in to v velikem obsegu,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje