Za vodjo italijanskega senata je bil izbran sporni politik Ignazio La Russa, čigar stališča do fašizma in fašističnega voditelja Benita Mussolinija zelo razburjajo. La Russa prihaja iz skrajno desne stranke Bratje Italije, ki je slavila na septembrskih parlamentarnih volitvah v Italiji. Poslanski zbornici medtem ni uspelo izvoliti novega predsednika, saj nobeden od kandidatov ni prejel zahtevane dvotretjinske večine. Glasovanje bodo zato v petek ponovili.
Na ustanovnem zasedanju italijanskega parlamenta je bil danes za vodjo senata izbran drugi človek postfašističnih Bratov Italije, kontroverzni Ignazio La Russa. Desničarski politik in strankarski kolega Giorgie Meloni, ki bo kot prva ženska najverjetneje zasedla premierski stolček v Italiji, je v boju za vodenje senata premagal kandidata Lige Roberta Calderolija.
75-letni La Russa je prejel 116 glasov od skupno 206 senatorjev in tako zasedel drugo najvišjo funkcijo v državi, takoj za predsednikom republike Sergiom Mattarello.
Na Siciliji rojeni La Russa je v italijanskem parlamentu že od leta 1992. Velja za kontroverznega politika, med drugim zaradi svojih izjav o zgodovini Italije in fašizmu.
Politiko ima tako rekoč v krvi, saj je bil že njegov oče Antonino La Russa lokalni uradnik Nacionalne fašistične stranke Benita Mussolinija na Siciliji, po drugi svetovni vojni pa se je pridružil Italijanskemu socialnemu gibanju (MSI), ki so ga ustanovili Mussolinijevi privrženci.
Ignazio La Russa je MSI večkrat javno zagovarjal, češ da je bila to “stranka tistih, ki so izgubili vojno, vendar je bila njihova velika zasluga, da niso nikoli pomislili na terorizem ali upor proti demokratični izbiri”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Seveda so imeli drugačen pogled na zgodovino, vendar so zgradili stranko, ki ne bi mogla biti bolj demokratična,” je v začetku leta La Russa izjavil za časnik Corriere della Sera.
Med volilno kampanjo je trdil, da so vsi Italijani “dediči duceja”, med pandemijo covida-19 pa je na družbenih omrežjih svetoval, naj Italijani v pozdrav prenehajo stiskati roke in se raje poslužujejo fašističnega “rimskega pozdrava”, ki je analogen nacističnemu.
Poleg tega je pred štirimi leti v intervjuju ponosno pokazal svojo dnevno sobo, kjer je imel med drugim razstavljen Mussolinijev kip. Benito je tudi njegovo drugo ime.
Med letoma 2008 in 2011 je La Russa zasedal položaj obrambnega ministra v eni od vlad Silvia Berlusconija, leta 2012 pa je z Meloni ustanovil stranko Bratje Italije. V zadnjem mandatu je opravljal funkcijo podpredsednika senata.
Meloni je izvolitev La Russe pozdravila in ga označila za domoljuba oziroma služabnika države, ki je za njeno stranko “nenadomestljiva referenčna točka, prijatelj, brat, zgled za generacije aktivistov in voditeljev”, navaja AFP.
“Hitro bomo postavili vlado na noge”
Desni pol, ki je slavil na predčasnih volitvah 25. septembra, poleg Bratov Italije, ki so prejeli največ glasov, sestavljata še Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija Silvia Berlusconija. Po poročanju časnika Stampa naj bi v pogajanjih o sestavi vlade med tremi voditelji strank vladal kaos, saj Salvini in Berlusconi zahtevata nekatere ključne položaje.
Iz Berlusconijeve stranke sta na današnjem glasovanju za predsednika senata svoj glas oddala le Berlusconi in še en član stranke, vsi drugi so se vzdržali. V izjavi po glasovanju je 86-letni medijski mogotec dejal, da je v stranki nastalo “globoko nezadovoljstvo” zaradi veta, ki so ga v zadnjih dneh Bratje Italije vložili na njihove kandidate za ministre.
Čeprav bi Liga in Naprej Italija, ki imata več izkušenj s sodelovanjem v vladi, lahko zagotovili bolj kompetentne osebe za vodenje posameznih resorjev, želi Meloni preprečiti, da bi na njeno vlado preveč vplivali glede na rezultate volitev močno oslabljeni koalicijski partnerici, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Nekateri zato menijo, da bo prišlo do zamud pri oblikovanju vlade, kar pa je Meloni danes zanikala. “Vse napreduje na najboljši možen način. Hitro bomo postavili vlado na noge,” je dejala. Pred tem je namreč napovedala, da bo vlada, najbolj desničarska po drugi svetovni vojni v Italiji, oblikovana do konca tega meseca.
Ustanovno zasedanje je v živo spremljala tudi 92-letna senatorka Liliana Segre, ki je preživela holokavst in je edina članica svoje družine, ki je iz nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz prišla živa. Poudarila je simboličen pomen svoje navzočnosti le nekaj dni pred “stoto obletnico pohoda na Rim, ki je bil začetek fašistične diktature” v državi.
Spodnji dom parlamenta še brez predsednika
Medtem poslanski zbornici oziroma spodnjemu domu italijanskega parlamenta danes ni uspelo izvoliti predsednika, saj noben od kandidatov ni dosegel zahtevane dvotretjinske večine. Glasovanje bodo zato ponovili v petek, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Desnica ima sicer glede na rezultate volitev večino tako v poslanski zbornici, kot tudi v senatu. V novi parlamentarni sestavi je v skladu z reformo iz leta 2020 za tretjino manj poslancev oziroma senatorjev. Šele po izvolitvi predsednikov obeh domov parlamenta bo predsednik Mattarella lahko začel uradna posvetovanja o sestavi nove vlade.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje