Slovenski premier po štirih letih danes znova v Berlin

Slovenija 12. Jul 202206:07 > 08:26 3 komentarji
Robert Golob Olaf Scholz
PROFIMEDIA

Premier Robert Golob bo danes v Berlinu – na prvem dvostranskem srečanju od prevzema mesta predsednika vlade – obiskal nemškega kolega, kanclerja Olafa Scholza. Golob bo v vlogi slovenskega premierja prestolnico ključne gospodarske partnerice Slovenije obiskal prvič po oktobru leta 2018, ko je v Berlin odpotoval takratni premier Marjan Šarec.

Kmalu za tem, ko je Berlin obiskala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, se v nemško prestolnico odpravlja tudi premier Robert Golob. Golob je, odkar je prevzel vodenje slovenske vlade, že odpotoval na vrh Evropske unije v Bruselj, pot v Nemčijo pa bo predstavljala prvi bilateralni obisk v tujini. V Berlinu se bo srečal z nemškim kolegom, kanclerjem Olafom Scholzem (Socialdemokratska stranka – SPD), ki je vodenje Nemčije prevzel decembra lani.

To, da je Golob za svoj prvi obisk izbral Nemčijo, nakazuje, da si nova slovenska vlada utrditi sodelovanje z največjo članico EU in obenem ključno slovensko gospodarsko partnerico, piše STA – Nemčija je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, še posebej na področju avtomobilske industrije in novih tehnologij. Potem ko je prejšnja vlada predvsem krepila odnose z državami srednje Evrope, želi Golobova vlada, kot je nedavno dejala ministrica Fajon, zunanjo politiko voditi “v smer jedrnih držav Evrope” in krepiti sodelovanje “na osi Berlin, Pariz, Rim”.

Kot so pred obiskom v Berlinu zapisali v premierjevem kabinetu, bosta Golob in Scholz izmenjala poglede o aktualnih razmerah, ki so na dnevnem redu voditeljev Evropske unije, ter govorila o možnostih nadaljnjega sodelovanja med državama.

Fajon in njena nemška kolegica Annalena Baerbock sta 1. julija v Berlinu podpisali akcijski načrt o triletnem strateškem sodelovanju med državama na številnih področjih ter napovedali nadaljnjo krepitev in širitev sodelovanja.

Rdeča nit predvidoma vojna v Ukrajini

V ospredju današnjega srečanja bo vojna v Ukrajini in njene vse hujše posledice tudi za druge evropske države, ki se soočajo z rastjo cen hrane in energentov ter težavami pri oskrbi s slednjimi. Nemčija je v preteklosti veliko sodelovala z Rusijo in je od nje energetsko močno odvisna. Pred začetkom vojne v Ukrajini je bilo denimo na vidiku odprtje plinovoda Severni tok 2, ki, kot Severni tok (1), povezuje Nemčijo in Rusijo. Kot smo že pisali tik pred začetkom ruske invazije na Ukrajino 24. februarja, bi se s Severnim tokom 2 podvojila količina ruskega plina, ki po prvem plinovodu že priteka v Nemčijo.

Potem ko je Rusija v minulih tednih znižala količino dobavljenega plina, se pristojni v Nemčiji zdaj pripravljajo na možnost popolne prekinitve dobave. Več v prispevku Zaradi rednih vzdrževalnih del se zapira plinovod Severni tok 1.

Tanja Fajon, Annalena Baerbock
Tanja Fajon/TWITTER

Razprava verjetno tudi o boxerjih in Zahodnem Balkanu

Nemčija se je v luči vojne v Ukrajini odločila za izdatno krepitev obrambnih izdatkov. Scholz je pred kratkim napovedal oblikovanje moderne in “največje konvencionalne vojske v Evropi”. Golob se na pogovoru z njim verjetno ne bo mogel izogniti vprašanjem o obljubljenem nakupu oklepnikov boxer, potem ko je njegova vlada po prevzemu položaja napovedala revizijo nakupa, ki ga je sklenila še prejšnja vlada. Ministrica Baerbock je po srečanju s slovensko kolegico sicer zatrdila, da pritiskov na Ljubljano iz Berlina glede tega ni.

Podobno kot ministrica Fajon in Baerbock bosta tudi Golob in Scholz poleg vojne v Ukrajini govorila tudi o Zahodnem Balkanu. Nemčijo tako kot Slovenijo skrbijo varnostna tveganja, ki jih vojna v Ukrajini prinaša za regijo Zahodnega Balkana.

Nemčija je zagovornica širitve EU na Zahodni Balkan in pod prejšnjo kanclerko Angelo Merkel je leta 2014 zaživel t. i. berlinski proces, ki naj bi spodbudil približevanje regije Uniji in je kot tak komplementaren procesu Brdo Brioni. Tako Scholz kot Baerbock sta letos obiskala države Zahodnega Balkana in napovedala revitalizacijo procesa.

Goloba bo na poti v Berlin spremljal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Zadnji obisk slovenskega premierja v Berlinu je bil 12. oktobra 2018, ko je nemško prestolnico obiskal Marjan Šarec. Predsednik slovenske vlade in nemški kancler bosta pred novinarje predvidoma stopila ob 12. uri.

Po podatkih portala Izvozno okno je lani blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo znašala dobrih 13 milijard evrov, od tega je bilo za 6,8 milijarde izvoza. V prvih treh mesecih tega leta pa je blagovna menjava znašala skoraj 3,7 milijarde evrov. Ker je slovensko gospodarstvo odvisno od nemškega, je pomembno, kaj se dogaja na nemškem trgu. Napovedi, piše STA, niso najboljše. Nemško gospodarstvo vse bolj skrbijo rast cen energije, logistične težave in pomanjkanje materialov ter velika negotovost na svetovnih trgih. Zaradi visoke inflacije in strahu pred recesijo je rekordno nizko tudi razpoloženje nemških potrošnikov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje