Dopoldne novi ruski napadi z droni: že šestnajsti napad na Kijev ta mesec

Svet 29. Maj 202309:18 > 16:53 18 komentarjev
Sestreljena raketa v Kijevu
Valentyn Ogirenko/REUTERS

Po nedeljskem obsežnem ruskem valu zračnih napadov po Ukrajini prihajajo iz Kijeva nova poročila o napadih z droni. "S temi nenehnimi napadi sovražnik poskuša civilno prebivalstvo ohranjati v stanju globoke psihološke napetosti," je komentirala civilna in vojaška uprava Kijeva. O nočnih napadih poročajo tudi iz Lvova, Vinice in črnomorskega pristanišča Odesa, kjer je izbruhnil požar, ki je zdaj že pogašen.

V Kijevu je bilo ob 10. uri po srednjeevropskem času slišati najmanj deset eksplozij, so poročali novinarji francoske tiskovne agencije AFP. Zračni napad, že šestnajsti ta mesec, je pozneje potrdil tudi župan Kijeva Vitalij Kličko, ki je prebivalce pozval, naj se zatečejo v zaklonišča.

Po navedbah oblasti so delci sestreljenih raket padli v treh mestnih okrožjih, pri čemer je bila ena oseba poškodovana. Ukrajinska zračna obramba je prestregla dobršen del izstrelkov. “Skupno je bilo izstreljenih enajst ruskih balističnih raket iskander iz severne smeri,” je pojasnil vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni in dodal, da jih je vse uničila ukrajinska zračna obramba.

Kijev ter mesto Odesa in regija Hmelnicki na zahodu države so bili že ponoči tarča ruskih zračnih napadov. Po navedbah Zalužnega so ruske sile takrat izstrelile skupno do 40 manevrirnih raket in 35 brezpilotnih letal. Od tega naj bi ukrajinska zračna obramba sestrelila 37 raket in 29 dronov.

Sestreljena raketa v Kijevu Sestreljena raketa v Kijevu
Valentyn Ogirenko/REUTERS
Sestreljena raketa v Kijevu Sestreljena raketa v Kijevu
Valentyn Ogirenko/REUTERS
Sestreljena raketa v Kijevu Sestreljena raketa v Kijevu
Valentyn Ogirenko/REUTERS
Sestreljena raketa v Kijevu Sestreljena raketa v Kijevu
Valentyn Ogirenko/REUTERS

V regiji Hmelnicki so ruske rakete zadele več objektov, vključno z vojaškim. V napadu na vojaški objekt naj bi bila poškodovana skladišča goriva in pet letal. Eksplozije so ponoči odjeknile tudi v Odesi, kjer je v pristanišču po napadu z droni izbruhnil požar, ki pa so ga kmalu pogasili.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so njihove sile izvedle napade “z natančno vodenim orožjem dolgega dosega na sovražnikova letališča”, in dodalo, da so bile “vse izbrane tarče uničene”.

Rusija je sicer najobsežnejši napad z brezpilotnimi letalniki na Kijev od začetka invazije na Ukrajino izvedla v noči na nedeljo, pred praznikom mesta. Takrat so obeležili ustanovitev Kijeva pred več kot 1.500 leti. 40 od 54 izstreljenih ruskih letalnikov je bilo usmerjenih na prestolnico, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, tri pa ranjene.

Poljski predsednik Andrzej Duda je podpisal sporni zakon o ustanovitvi preiskovalne komisije o morebitnem ruskem vplivu na Poljskem. Komisija bo preučevala, ali so poljski javni uslužbenci med letoma 2007 in 2022 podlegli ruskemu vplivu in sprejeli odločitve, ki so škodovale varnosti države. To vključuje na primer sklepanje pogodb, ki bi lahko dajale prednost Rusiji, in razkrivanje pomembnih informacij tretjim osebam.

Kritiki konservativni vladi pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost očitajo, da želi nekaj mesecev pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami diskreditirati vodjo opozicije in nekdanjega premierja Donalda Tuska. Komisija bi namreč lahko uradnikom prepovedala opravljanje javnih funkcij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo pohvalil zračno obrambo. “Vsakič, ko sestrelite sovražnikov letalnik ali raketo, so rešena življenja. Junaki ste,” je sporočil.

Lukašenko ponuja “jedrsko orožje vsem”, ki želijo v rusko-belorusko zvezo

Medtem je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko v intervjuju za državno televizijo dejal, da bo, če se kakšna druga država želi pridružiti rusko-beloruski uniji, dovolj “jedrskega orožja za vse”. To je izjavil nekaj dni po potrditvi, da se je začel prenos taktičnega jedrskega orožja iz Moskve v Minsk. Lukašenko pa je zatrdil, da bodo narodi, ki se želijo “pridružiti uniji Rusije in Belorusije”, dobili to orožje.

Aleksander Lukašenko
PROFIMEDIA

Rusija je prejšnji teden začela z namestitvijo jedrskega orožja v Belorusiji, kar je prva namestitev bojnih konic zunaj ruskih meja po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, kar skrbi Zahod.

Lukašenko, najtrdnejši zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v intervjuju izpostavil, da “nikogar ne moti, da imajo Kazahstan in druge države enako tesne odnose, kot jih imamo mi z Rusko federacijo.” Dodal je še: “Pridružite se uniji Belorusije in Rusije. Jedrskega orožja bo dovolj za vse.”

Pogodba o ustanovitvi belorusko-ruske unije, ki je bil podpisana leta 1999, je postavila pravno podlago za obsežno zavezništvo med državama, ki med drugim obsega gospodarstvo, tehnologijo, kmetijstvo in varnost meja.

Lavrov vnovič opozoril na nevarnost propada črnomorske žitne pobude

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v kenijski prestolnici Nairobi Zahod opozoril, da je sporazum o izvozu žita čez Črno morje v nevarnosti, da propade, če Združeni narodi ne bodo izpolnili dela dogovora, ki predvideva odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil. Po njegovih besedah se sporazum “sploh ne izpolnjuje”, od žita, izvoženega v okviru sporazuma, pa ga je v najrevnejše države sveta prispelo manj kot tri odstotke.

Po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista sprti strani julija lani sklenili sporazum, ki omogoča ladjam z žitom varen prehod. Sporazum, ki sta ga državi ob posredovanju Turčije in ZN podpisali v Istanbulu, so nazadnje podaljšali sredi tega meseca. Od sklenitve sporazuma je Rusija že večkrat zagrozila, da utegne od njega odstopiti, če ovire za izvoz ruskega žita in gnojil ne bodo odpravljene.

Danska vlada je danes sporočila, da bo v državni sklad za pomoč Ukrajini, ki je bil ustanovljen marca, namenila dodatna sredstva – nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tako se bo skupna višina sredstev v skladu povečala s prvotne milijarde na približno 3,4 milijarde evrov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje