Po pogovorih s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Beogradu je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg tako kot dan prej v Prištini ustanovitev skupnosti srbskih občin na Kosovu izpostavil kot ključen korak k normalizaciji odnosov med stranema. Nadaljevanje dialoga pod okriljem EU pa je po njegovem mnenju edini način za zagotovitev miru. Stoltenberg je obiskal tudi Severno Makedonijo.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v Beogradu v okviru turneje, med katero je od nedelje obiskal BiH in Kosovo.
Tako kot v ponedeljek po pogovorih s kosovsko predsednico Vjoso Osmani v Prištini je tudi danes na novinarski konferenci z Aleksandrom Vučićem v Beogradu podprl vzpostavitev skupnosti občin s srbsko večino na Kosovu. “To bi bil ključ za normalizacijo odnosov. Pozivam Beograd in Prištino, da se angažirata v dialogu pod okriljem EU, to je edina pot k trajnemu miru in stabilnosti,” je dejal po poročanju portala Slobodna Evropa.
Povedal je, da sta govorila tudi o napetostih na severu Kosova in o pomenu misije sil Nata Kfor, ki tam skrbi za varnost. Izpostavil je, da so bili vojaki Nata na severu Kosova napadeni tako v nemirih maja v Zvečanu kot septembra med nemiri in napadi v Banjski ter da je odgovorne treba identificirati in jih postaviti pred sodišče, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
V napadu na sile Kfor v Zvečanu je bilo ranjenih 93 pripadnikov sil Nata, v Banjski pa je bil 24. septembra v oboroženem napadu na kosovsko policijo ubit kosovski policist, kasneje pa še trije srbski napadalci. Po teh incidentih je Nato na Kosovu namestil tisoč dodatnih vojakov in organiziral dodatne patrulje na severu države.
Vučić: Razumem zahteve Nata, a ima Beograd drugačen pogled
Vučić je ponovil, da bodo odgovorni za nasilje in spopade v Banjski odgovarjali v skladu s srbskimi zakoni. Znova je obtožil kosovske oblasti pod vodstvom premierja Albina Kurtija za ozračje nezaupanja na Kosovu in nasilje nad Srbi, zaradi katerega je v zadnjem letu po njegovih besedah s severa Kosova odšlo 13 odstotkov Srbov. Dodal je, da razume zahteve Nata in Zahoda, da pa ima Beograd drugačen pogled na dogajanje na severu Kosova kot Nato.
Stoltenberg je izpostavil, da Nato računa “na obe strani, da bosta zmanjšali napetosti in se vzdržali dejanj, ki bi lahko prispevali k naraščanju napetosti”. V to smer pa ne bi šla namestitev srbskih enot blizu meje s Kosovom, je dodal. Glede tega je Vučić zatrdil, da srbska vojska “ni nikoli prekoračila svojih pooblastil”.
Vučić bo vladi predlagal vnovično sodelovanje na skupnih vojaških vajah
Stoltenberg je še omenil “odlično sodelovanje” med Natom in Srbijo v okviru programa Partnerstvo za mir in dodal, da sta z Vučićem govorila o vnovični pripravi skupnih vojaških vaj, v katerih Srbija ne sodeluje po začetku ruske agresije na Ukrajino februarja lani.
Poudaril je, da skupne vojaške vaje ne pomenijo kršitve nevtralnosti Srbije. “Beograd je jasno povedal, da potrjuje svojo nevtralnost, ki jo absolutno spoštujemo,” je dodal.
“Zahodni Balkan je bistvenega pomena za varnost Evrope”
Vučić je povedal, da bo srbski vladi predlagal, da preuči možnost vnovičnega sodelovanja v skupnih vojaških vajah “z Natom in drugimi partnerji”. Pozdravil je tudi okrepitev sil Kfor na Kosovu.
Po Srbiji je Stoltenberg obiskal še Severno Makedonijo, kjer se je prav tako srečal s predstavniki države. “Zahodni Balkan je bistvenega pomena za varnost Evrope,” je poudaril in opozoril, da si tudi na Zahodnem Balkanu “avtoritarne države prizadevajo spodkopavati našo svobodo”. Dodal je, da Nato za zdaj ne vidi nobene neposredne vojaške grožnje Rusije kateri od zaveznic Nata.
“Nato se lahko zanese na Severno Makedonijo in Severna Makedonija se lahko zanese na Nato. Zavezništvo zagotavlja vašo varnost. Bojna letala iz Grčije in Italije patruljirajo po vašem nebu in vas varujejo. To je Natova solidarnost v akciji,” je Stoltenberg izjavil po srečanju z makedonskim premierjem Dimitarjem Kovačevskim.
Opozoril je, da si “avtoritarne države prizadevajo spodkopavati našo svobodo in način življenja”, tudi na Zahodnem Balkanu. Odgovor na to pa mora biti po njegovem mnenju tesnejše sodelovanje članic Nata. “Z našo vojaško prisotnostjo ter sodelovanjem z zaveznicami in partnerji smo močna sila za stabilnost v regiji,” je poudaril.
Dodal je, da Nato ne vidi nobene neposredne vojaške grožnje Rusije kateri od zaveznic Nata. “Seveda pa ostajamo previdni in pozorno spremljamo, kaj počne Rusija,” je nadaljeval.
Severni Makedoniji se je zahvalil za njeno zavezanost k varnosti zavezništva, vključno s podporo Natovi misiji Kfor, in pohvalil njeno pomoč Ukrajini. Pojasnil je, da je Severna Makedonija postala članica Nata marca 2020 s pomočjo prespanskega sporazuma, za katerega je dejal, da je “prispeval k dobrim sosedskim odnosom in svetlejši prihodnosti za prebivalce Severne Makedonije”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!