"Propad Credit Suisse ni propad Švice. Je izguba banke, velike banke, a le banke. Nič več, nič manj," je pred poslanci poudaril predsednik države Alain Berset. Obenem je vnovič poudaril nujnost prevzema banke UBS.
Propad bančnega velikana Credit Suisse ne pomeni propada Švice, je pred poslanci zgornjega doma švicarskega zveznega parlamenta na današnji izredni seji poudaril predsednik države Alain Berset. Ob tem je vnovič zagovarjal nujnost prevzema banke UBS. Dogovor o tem je vlada v Bernu sklenila na hitro za zaprtimi vrati.
Pustiti, da gre banka v stečaj, ko bi se borze 20. marca znova odprle, bi potencialno lahko povzročilo mednarodno finančno krizo z uničujočimi posledicami za podjetja, fizične osebe in tudi za ugled države, je med razpravo o razlogih za kontroverzen dogovor, ki ga je vlada sprejela 19. marca, dejal Berset. Ob tem je razkril, da bi banka 20. ali 21. marca brez posredovanja postala plačilno nesposobna.
“Propad Credit Suisse ni propad Švice. Je izguba banke, velike banke, a le banke. Nič več, nič manj,” je poudaril v 46-članskem svetu kantonov.
Namesto stečaja, nacionalizacije ali poskusa prestrukturiranja banke je bil prevzem po njegovih pojasnilih viden kot najverjetnejša možnost za povrnitev zaupanja trgov. “Razmere na finančnih trgih so se umirile, vendar se niso dokončno stabilizirale. In naša država je pretresena zaradi te boleče epizode,” je dodal.
Po mnenju švicarskega predsednika je za izgubo zaupanja v Credit Suisse odgovorno njeno vodstvo. Vodilni menedžerji v banki se, tako Berset, niso naučili ničesar iz finančne krize pred 15 leti.
Sklic zasedanja zvezne skupščine v Bernu so njeni člani zahtevali po tistem, ko so se minuli mesec kot zakonodajna oblast znašli pred izvršenim dejstvom o prevzemu Credit Suisse največje banke v državi UBS. Razprava se bo pozno popoldne nadaljevala še v spodnjem domu parlamenta, 200-članskem državnem svetu.
Ta želi preučiti jamstva, ki so bila odobrena za podporo reševanju banke, možnost sodnega postopka proti vodstvenim organom Credit Suisse in poslovanje bank, za katere je vsaj do marca veljalo, da so “prevelike, da bi propadle”.
Kljub temu da parlament postopka glede zagotovljenih jamstev s strani švicarske vlade, ne more več spremeniti, so nekatere parlamentarne stranke po poročanju nemške tiskovne agencije dpa napovedale simbolično zavrnitev dogovora. Zgornji dom parlamenta je medtem kljub kritikam že prižgal zeleno luč državnim jamstvom, ki so bila zagotovljena kot del dogovora o prevzemu s strani UBS.
Desna populistična stranka SVP je zahtevala nova pravila, da bodo lahko podjetja bankrotirala, “ne da bi v brezno potegnila Švico ali ves svet”.
Socialni demokrati prav tako pozivajo k novim bančnim predpisom, češ da pravila “prevelik, da bi propadel”, ki naj bi preprečila državno reševanje, niso delovala. “Očitno finančna kriza leta 2008 ni bila dovolj, da bi izbrisala tip bankirja, propad katerega smo lahko videli z Leonardom DiCapriom v filmu Volk z Wall Streeta,” pa se je slikovito izrazila Eva Herzog iz socialistične stranke.
Damien Cottier iz liberalne stranke je medtem opozoril, da je bil parlament pri odločanju glede prevzema postavljen ob stran. “To je frustrirajoče, a ko streha zagori, pokličemo gasilce, ne sestanemo se, da bi se dogovorili, ali naj kupimo gasilsko vozilo,” je Cottier povedal za AFP.
V stranki Zelenih so za državna jamstva zahtevali merila vzdržnosti. Obe banki sta bili po njihovem mnenju tudi preveč vpleteni v fosilne vire energije. “Katastrofalno vodenje banke je sprožilo izgubo zaupanja trgov in javnosti. Voditelji, ki so v središču teh neuspehov, morajo odgovarjati za svoja dejanja,” je za AFP povedala Celine Vara iz Zelenih.
Odločitev za prevzem banke, ki je v svoji 167-letni zgodovini odigrala pomembno vlogo pri financiranju gospodarske rasti države, je sprožila nelagodje v javnosti in zakonodajni veji oblasti. Obenem združitev dveh največjih bank v državi pomembno spreminja finančno pokrajino v tej bogati alpski državi, ki je velik del nacionalnega ugleda zgradila prav na trdnem in zanesljivem bančništvu.
Credit Suisse, ki so jo v zadnjih letih pretresali številni škandali, vključno z obtožbami o pranju denarja, in ponesrečena naložbena tveganja, se je pod pritiskom znašla sredi marca, ko je propad dveh regionalnih ameriških bank SVB in Signature pretresel trge, banka pa je v letnem poročilu opozorila na šibkost notranjih kontrol.
Švicarska vlada in največja švicarska banka UBS sta se nato dogovorili za prevzem Credit Suisse. Vlada, centralna banka in finančni regulator Finma so nato UBS 19. marca opremili z bančnimi garancijami in likvidnostnimi sredstvi v višini 109 milijard švicarskih frankov (120 milijard dolarjev) za izpeljavo 3,25 milijarde dolarjev vrednega prevzema.
Bilančna vsota UBS je po prevzemu Credit Suisse s skoraj 1,6 bilijona švicarskih frankov približno dvakrat večja od celotne vrednosti gospodarske proizvodnje Švice. To banko uvršča na 20. mesto na lestvici največjih svetovnih finančnih institucij, med drugim za kitajskimi bankami in ameriškim bančnim velikanom J. P. Morgan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje