Ob fotografijah in posnetkih strahovitega trpljenja Palestincev v Gazi se mnogi sprašujejo, zakaj mednarodna skupnost tudi tokrat ne ukrepa, da bi preprečila hude stiske civilnega prebivalstva. O tem, zakaj Varnostni svet ZN še ni sprejel resolucije, kako so se pozicionirale velesile ter kakšna je oziroma bo vloga Slovenije v tem ključnem organu Združenih narodov, smo se pogovarjali s posebnim predstavnikom Slovenije v Varnostnem svetu ZN Samuelom Žbogarjem.
Ustanovna listina Združenih narodov je leta 1945 organu, v katerem danes sedi pet stalnih članic, zmagovalk druge svetovne vojne, in deset nestalnih, zaupala pomembno nalogo – vlogo tako imenovanega policista, ki zagotavlja mir in varnost v svetu. Da je ta policist (lahko) nemočen, se je v zadnjih 75 letih izkazalo že večkrat, med drugim leta 1994 v Ruandi, kjer je bilo v genocidu ubitih vsaj 800.000 ljudi, in leto kasneje v Srebrenici, kjer je še en genocid zahteval 8.000 življenj.
Paraliziranost organa, ki velja za ključnega, se v teh dneh izkazuje vnovič: navkljub silovitim napadom in očitnemu trpljenju civilnega prebivalstva v Gazi Varnostni svet ZN še ni sprejel resolucije o Palestini in Izraelu, zaradi česar je znova aktualno vprašanje, ali svet vendarle ne potrebuje drugačnega policista – policista, ki bo svoji nalogi kos.
Predlogi resolucije, ki bi pozvala k humanitarni prekinitvi ognja oziroma vsaj premoru spopadov, so namreč v zadnjih tednih naleteli na veto katere od stalnih članic (to so Francija, ZDA, Združeno kraljestvo, Rusija in Kitajska) ali pa niso imeli zadostne podpore.
“Varnostni svet ZN odseva situacijo v mednarodni skupnosti, vključno s polarizacijo, ki že dolgo ni bila tako velika,” je v pogovoru za N1 poudaril vodja posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN Samuel Žbogar in ocenil, da stališča velesil, stalnih članic, tudi v odnosu do tega bližnjevzhodnega kriznega žarišča, niso bila veliko presenečenje.
Samuel Žbogar (Foto: PROFIMEDIA)
“ZDA vedno ocenjujejo, koliko lahko odločitve Varnostnega sveta ZN vplivajo na njihove aktivnosti. In ZDA so trenutno zelo aktivne v poskusu umirjanja situacije na Bližnjem vzhodu,” je pojasnil, ob tem pa spomnil, da je Washington zavrnil brazilski predlog resolucije pred dobrima dvema tednoma, saj je bil ravno takrat v Izraelu ameriški predsednik Joe Biden. Kot je še povedal, je morda “nekoliko presenetil cinizem Rusije, ki ji enotnost Varnostnega sveta ZN očitno ni v interesu ter krizo izkorišča za poudarjanje krivde Zahoda in poglabljanje razlik”.
Da je čas za ukrepanje, za humanitarno premirje, ki bi omogočilo prihod še kako potrebne pomoči v Gazo, so medtem v četrtek pozvali neodvisni strokovnjaki Združenih narodov, ki ostajajo “prepričani, da obstaja veliko tveganje za genocid nad palestinskim narodom”. Prav tako so izrazili “vse globljo zgroženost” zaradi izraelskih zračnih napadov na begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze in to dejanje oklicali za kršitev mednarodnega prava, njihove besede navaja tiskovna agencija Reuters.
Uničenje v Džabaliji (Foto: Ali Jadallah/ Anadolu/PROFIMEDIA)
Z namenom, da bi presegle razlike, neenotnost stalnih članic, si zdaj za resolucijo, ki bi bila sprejemljiva za vse, prizadeva deseterica nestalnih članic, je dogajanje v New Yorku še povzel Žbogar. Navkljub razočaranju v svetu, da odločitve (še) ni, pa je poudaril, da Varnostni svet ZN “situacijo obravnava, razprava poteka in sporočila o tem prihajajo na Bližnji vzhod”. Ta tema, je še dodal, “razdvaja, vendar je zelo pomembna za kredibilnost Varnostnega sveta ZN v prihodnje”.
Za razliko od Varnostnega sveta ZN pa je 27. oktobra med drugim k takojšnjemu humanitarnemu premirju, pomoči in zaščiti Palestincem v Gazi pozvala Generalna skupščina ZN, v kateri so vse države članice. Resolucija Generalne skupščine ZN ni zavezujoča, a ima določeno politično težo; podprlo jo je namreč 120 držav, med njimi tudi Slovenija, vzdržanih je bilo 45, proti pa 14 držav (med njimi ZDA in Izrael). Resolucijo je predlaga Jordanija, in sicer v imenu skupine arabskih držav.
Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o vojni v Gazi (Foto: PROFIMEDIA)
Medtem ko dobršen del mednarodne javnosti nemočno in razočarano spremlja, kaj se v zadnjih tednih dogaja v Gazi – porušene so celotne soseske, po podatkih palestinskih oblasti pa je bilo ubitih vsaj 9.000 ljudi, med njimi več tisoč otrok – je vprašanje, kakšnega “policista” svet potrebuje, kot že rečeno, znova zelo aktualno. Z njim pa tudi vprašanje veta stalnih članic Varnostnega sveta ZN, ki je vzrok za neukrepanje v primeru prenekaterih svetovnih kriz.
Prav pravica veta pa je, tako Žbogar, pomembna z vidika zagotavljanja enotnost velesil v organu, ki lahko sprejema odločne, zavezujoče ukrepe. “Smisel veta je verjetno ta, da članice sili v kompromise, v pogovore. Tako se ohranjata enotnost Varnostnega sveta ZN in enotnost mednarodne skupnosti,” je poudaril in spomnil, da ZN sestavljajo države članice, kar pomeni, da ima organizacija toliko moči, kot ji jo daje države članice.
In kakšni so obeti za prihodnost reševanja nove eskalacije oboroženega konflikta na Bližnjem vzhodu? Se bo državam uspelo poenotiti v stališčih? “Vidimo, da pritisk javnega mnenja narašča po Evropi, po svetu, tudi v ZDA. Prihaja do sprememb v stališčih držav, ki lahko vplivajo na Izrael, po drugi strani pa so tu pomembne tudi arabske države, ki lahko prepričajo Hamas, naj preneha z bombardiranjem izraelskih mest, ki se nadaljuje, čeprav z manjšim učinkom, kot ga ima izraelsko bombardiranje Gaze,” je strnil Žbogar.
V ponedeljek, ko je Varnostni svet ZN razpravljal o resoluciji v Gazi, si je veleposlanik Izraela Gilad Erdan nadel rumeno Davidovo zvezdo, ki so jo morali nositi judje v času nacizma. Kot navaja STA, je poudaril, da bo zvezdo nosil, dokler Varnostni svet ZN ne bo obsodil grozodejstev palestinskega Hamasa. Njegovo gesto je že obsodil spominski center holokavsta Jad Vašem.
Slovenija je od začetka oktobra opazovalka v Varnostnem svetu ZN – je prisotna na zasedanjih, vendar pa se lahko oglaša le na odprtih sejah – z novim letom pa bo postala nestalna članica. Kot taka ima oziroma bo imela določene priložnosti.
“Pomembno je, da ima Slovenija zelo jasna stališča, s katerimi lahko v sklopu grupacije nestalnih izvoljenih članic, ki se vse bolj uveljavlja, pomaga iskati konsenz in zaupanje, ki je med državami Varnostnega sveta ZN na zelo nizki ravni,” je ob tem povedal Žbogar. Napovedal je še, da bo Slovenija aktivna ter bo “iskala besede, fraze, stavke, ki bodo predstavljali ravnovesje, da nobena stalna članica ne bo dala veta”.
