V Egiptu gradijo Novi Nil, ki naj bi puščavo spremenil v rodovitno zemljo

Egipt je zagnal projekt Nova delta oziroma Novi Nil, 170 kilometrov dolg sistem umetnih kanalov, ki dovaja vodo v zahodno puščavo države, da bi jo spremenil v obdelovalna zemljišča, poroča N1 BiH.

Projekt Nova delta, kakor se uradno imenuje, je v zahodni egiptovski puščavi odprl predsednik Abdel Fatah al Sisi, je poročal časnik The National. Vrednost projekta do zdaj znaša 15 milijard dolarjev (okoli 13,1 milijarde evrov).

Nova delta leži zahodno od obstoječe delte Nila, med Kairom in sredozemsko obalo, na območju zahodne puščave ter obsega dele štirih egiptovskih provinc.

Kljub imenu – Novi Nil – pa ne gre za reko, temveč za umetni kanal, ki zajema in razporeja vodo po zahodni puščavi ter umetno širi rodovitno območje Egipta.

Inženirsko čudo, ki podira rekorde

Jedro projekta Novi Nil je zapleten inženirski sistem, ki potiska vodo navzgor. Da bi jo iz morske gladine pripeljali na puščavsko planoto, je Egipt zgradil sistem črpalnih postaj, ki lahko vodo dvignejo približno sto metrov visoko vzdolž umetnega kanala. Brez tega stalnega mehanskega procesa Novi Nil ne bi mogel premagati gravitacije in projekt ne bi deloval.

Del poti voda prepotuje po velikanskih cevovodih. Da bi zmanjšali izhlapevanje v puščavski vročini, so posamezni odseki speljani po velikih podzemnih ceveh.

V središču projekta stoji objekt, ki postavlja svetovne rekorde. Čistilna naprava El-Hammam, povezana z Novim Nilom, velja za največjo napravo za čiščenje vode na svetu. Njena zmogljivost znaša 7,5 milijona kubičnih metrov vode na dan.

Ta čistilna naprava je ključna za delovanje umetnega kanala. Vodo očisti in pripravi za uporabo, brez nje pa namakanje zahodne egiptovske puščave ne bi bilo mogoče.

Obdelovalne površine naj bi se povečale za več kot tretjino

Projekt Nova delta je predsednik al Sisi uradno napovedal že leta 2018, odprt pa je bil 17. maja 2026. Za upravljanje in nadzor je zadolžena država, s predvideno vrednostjo 15 milijard dolarjev pa je eden najdražjih infrastrukturnih projektov v zgodovini Egipta.

Egipt namerava z umetnim kanalom namakati približno 9.000 kvadratnih kilometrov površin. S tem bi se obdelovalne površine države povečale za več kot tretjino, dolgoročno pa naj bi se okrepila tudi vodna varnost. Del območij pa je že v uporabi in na njih poteka kmetijska proizvodnja.

Z odprtjem Novega Nila želi Egipt poslati tudi politično sporočilo: pokazati svojo moč in razvojne ambicije ter puščavo spremeniti v simbol prihodnosti – čeprav dolgoročna vzdržnost projekta ostaja predmet številnih razprav.

Od kod prihaja voda

Tu se skriva najbolj občutljiva točka projekta. Večina vode, ki napaja umetni kanal, ne prihaja neposredno iz Nila, temveč iz dveh glavnih virov: ponovno uporabljene in prečiščene drenažne vode iz kmetijstva ter podzemne vode, črpane iz globokih vodonosnikov v egiptovski puščavi.

Ponovna uporaba drenažne vode velja za eno največjih prednosti projekta. Namesto da bi voda po namakanju odtekla v morje, jo Egipt zajame, prečisti v veliki čistilni napravi El-Hammam in vrne v kanal. Tako izkoristi praktično vsako kapljico ter poveča vodno učinkovitost.

Podzemni vodni viri pa trenutno predstavljajo največji izziv. Del projekta je odvisen od tako imenovanih fosilnih vodonosnikov, ki so nastajali več tisoč let in se praktično ne obnavljajo. Strokovnjaki opozarjajo, da se te zaloge porabljajo prehitro, kar ogroža dolgoročno vzdržnost projekta.

Če bi se vodonosniki izčrpali, bi lahko "čudež" hitro zbledel. Strokovnjaki opozarjajo, da brez trajnega in obnovljivega vodnega vira umetni kanal dolgoročno morda ne bo mogel ohranjati pridelkov, Novi Nil pa bi lahko ostal le začasno zeleno območje sredi puščave.

Puščavo je namreč mogoče razmeroma hitro spremeniti v obdelovalno zemljišče, veliko težje pa je takšno območje vzdrževati desetletja. Prav vprašanje dolgoročne oskrbe z vodo ostaja največja neznanka in glavna ovira na poti do trajnega uspeha projekta.

Zakaj Egipt tako zelo potrebuje Novi Nil

Kar 97 odstotkov vseh vodnih virov Egipta prihaja iz reke Nil, zaradi česar je država izjemno občutljiva na vsakršne spremembe njenega pretoka. Iskanje dodatnih virov vode je zato postalo strateška nuja.

Gradnja Jezu velikega etiopskega preporoda na Modrem Nilu je v Egiptu povzročila veliko zaskrbljenost zaradi morebitnega zmanjšanja pretoka Nila.

To je državo spodbudilo k pospešenemu vlaganju v projekte, kot je umetni kanal skozi puščavo, s katerimi želi razpršiti svoje vodne vire.

Hkrati se je število prebivalcev močno povečalo. Egipt je imel leta 1990 približno 60 milijonov prebivalcev, danes pa jih ima že več kot 120 milijonov. To je občutno povečalo potrebe po hrani in vodi, država je postala močno odvisna od uvoza hrane. Egipt je eden največjih svetovnih uvoznikov pšenice in je pri prehrani svojega prebivalstva močno odvisen od tujih dobaviteljev. Pretvorba puščave v rodovitna polja z umetnim kanalom je zato poskus zmanjšanja te odvisnosti ter krepitve prehranske in vodne varnosti, še piše N1 BiH.