Stranka aktualne premierke Estonije Kaje Kallas je prepričljivo slavila na volitvah v Estoniji. Njena Reformna stranka je osvojila 37 sedežev od 101 v parlamentu. Sledili sta ji skrajna deska stranka EKRE s 17 in levo usmerjena Stranka centra s 16 sedeži.
Reformna stranka je prejela podporo nekaj več kot 30 odstotkov volilcev in glede na navedbe volilne komisije ostaja najmočnejša stranka v parlamentu v Talinu.
Osvojila je celo tri sedeže več kot na zadnjih volitvah leta 2019.
Njena voditeljica Kaja Kallas, ki je leta 2021 postala prva ženska na čelu estonske vlade, velja za eno najodločnejših podpornic Ukrajine v Evropi, za nadaljnje vladanje pa bo morala sklepati koalicije.
Doslej je 45-letna premierka vodila vlado s še dvema strankama – socialdemokrati in konservativno stranko Isamaa. Obe sta na tokratnih volitvah izgubili nekaj podpore – Isamaa je izgubila štiri sedeže in jih bo v novi sestavi parlamenta zasedala osem, socialdemokrati pa so izgubili en poslanski mandat in jih bodo po novem imeli devet.
S kom bo sestavila koalicijo?
Ali bo koalicijo znova sklepala z dosedanjima partnericama ali pa iskala nove zaveznike, Kallas zaenkrat po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pušča odprto. Znotraj desnosredinske stranke naj bi dopuščali različne možnosti, je pa Kallas že izključila možnost povezovanja s stranko EKRE.
“Volilci pričakujejo, da Reformna stranka v novi vladi prevzame vodenje. Toliko je jasno,” je ponoči dejala Kallas in se zahvalila Estoncem za izkazano zaupanje. Z več kot 31.000 osvojenimi glasovi v svojem volilnem okrožju je postavila rekord – več jih ni od osamosvojitve države od Sovjetske zveze leta 1991 dobil še nihče.
Druga najmočnejša sila v parlamentu je postala doslej opozicijska, skrajno desna Konservativna ljudska stranka Estonije (EKRE) s 16 odstotki oz. 17 sedeži. Glede na zadnje volitve je izgubila dva poslanca.
Njen vodja Martin Helme je v odzivu ogovoril o ukradenih volitvah. “Ničesar nismo naredili narobe. Vse smo naredili prav in pošteno, v nasprotju s tistimi, ki so ukradli našo zasluženo zmago,” je, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, dejal Helme.
Tretje mesto je zasedla levo usmerjena in med rusko govorečimi volivci priljubljena Stranka centra s 14,7 odstotka oz. 16 mandati, ki je prav tako utrpela nekaj izgube podpore.
Za še enega zmagovalca volitve velja liberalna stranka Estland 200, ki se je prvič uvrstila v parlament, njeni poslanci pa bodo zasedli kar 14 sedežev. Analitiki leta 2018 ustanovljeno stranko vidijo celo kot možno koalicijsko partnerico v novi vladi.
Več kot tretjina jih je glasovala elektronsko
Ena od prevladujočih tem volilne kampanje je bila ruska vojna proti Ukrajini, ki v Estoniji velja za neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Država si deli skoraj 300 kilometrov meje z Rusijo. Kallas se je od samega začetka izkazala za odločno podpornico sankcij proti Moskvi in dobave orožja Ukrajini. Pod njenim vodstvom je Estonija Kijevu namenila vojaško pomoč v višini več kot odstotka svojega BDP in sprejela približno 60.000 beguncev iz Ukrajine.
Volilna udeležba je znašala 63,7 odstotka. Predčasno je v državi, ki je kot prva v EU uvedla tovrstno možnost, elektronsko glasovala več kot tretjina volivcev. Vsega skupaj pa je svoj glas digitalno oddala več kot polovica volilnih upravičencev, kar je po podatkih volilne komisije rekord, še navaja dpa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje