Znana je vsebina resolucije o vladavini prava v Sloveniji, ki so ga vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu. V resoluciji izražajo veliko zaskrbljenost zaradi ozračja sovražnosti in globoke polarizacije v državi. Evropski poslanci pa bodo o njej glasovali v četrtek.
V petek zvečer so javno objavili predlog resolucije o vladavini prava v Sloveniji, ki so ga vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu – socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Evropski poslanci bodo o resoluciji, v kateri se izraža velika zaskrbljenost zaradi globoke polarizacije v državi, glasovali v četrtek.
Evropski parlament bo z resolucijo, če jo bodo podprli, izrazil “globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, kar je spodkopalo zaupanje v javne organe in med njimi”.
Takšno je bilo tudi sporočilo v novembra objavljenem poročilu odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ki so ga pripravili na podlagi njihove oktobrske misije v Sloveniji.
Za spoštljivo javno razpravo brez ustrahovanja
Parlament naj bi z resolucijo tudi izpostavil, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja.
Poleg tega naj bi pozdravili imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi in ob tem izrazili zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev.
Zabeležili naj bi tudi obnovitev državnega financiranja STA in izpostavili pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozvali vlado k nadaljnjemu državnemu financiranju STA, ki ga je pravno dolžna zagotoviti, in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije.
V resoluciji tudi zaskrbljenost nad napadi
Predlog resolucije vključuje tudi zaskrbljenost nad vsemi napadi, kampanjami blatenja, klevetanji, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP), ki jih izvajajo vplivne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, še zlasti če ti prihajajo od oblasti in uradnih oseb, ter poziv vsem akterjem, naj prenehajo s takšnimi dejanji.
Prav tako vsebuje predlog resolucije poziv slovenski vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija ter naj preneha z vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski na njeno uredniško politiko in zagotovi njeno neodvisnost.
V osemnajstih točkah predlagane resolucije je še vrsta drugih sporočil, na primer poziv vladi k imenovanju nacionalnih tožilcev ter izraz zaskrbljenosti zaradi prakse vladanja z odloki in glede sorazmernosti izrednih ukrepov, ki se sprejemajo zaradi pandemije covida-19.
Prav tako naj bi parlament v resoluciji vlado pozval, naj zagotovi, da spremembe zakona o policiji nikakor ne bodo vodile v neupravičeno politično vmešavanje ali vplivale na zmogljivosti policijskih sil.
Desnosredinska EPP se ni pridružila predlagateljem
PREBERITE ŠE:
Kljub prizadevanjem in po neuradnih informacijah precej burnim razpravam se največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) ni pridružila predlagateljem resolucije. Vendar pa EPP ni pripravila alternativne resolucije, kar je sicer v takšnih primerih pogosto.
V EPP so si po neuradnih navedbah tudi prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda decembrskega plenarnega zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo, zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranje STA, že rešena.
Izid glasovanja naj bi bil znan v četrtek okoli 16. ure. Pričakuje se podpora resoluciji, pri čemer predlagateljice računajo tudi na glasove nekaterih poslancev EPP. Ta naj bi sicer usmeritve glede glasovanja o resoluciji sprejela na sestanku prihodnjo sredo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje