HPV, ki pomeni humani papilomavirus, povzroča okužbe, za katere je večina ljudi že slišala, a se jim pogosto zdi, da gre za oddaljen problem. Mnogi tudi zmotno mislijo, da prizadene predvsem ženske. V resnici pa gre za eno najpogostejših okužb, ki povzroča različne težave in bolezni tako pri ženskah kot moških. Je glavni vzrok za raka materničnega vratu, ki je četrti najpogostejši rak na svetu in edini rak, ki ga lahko preprečujemo s cepljenjem in presejanjem. Kmalu pa bi lahko postal prvi rak na svetu, ki ga bomo eliminirali oziroma odpravila do te mere, da ne bo več pomemben javnozdravstveni problem. In Slovenija bi v tem boju lahko bila evropska pionirka.
Humani papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi je po ocenah strokovnjakov danes okuženih približno 600 milijonov ljudi po svetu, skoraj vsaka spolno aktivna oseba pa se bo okužila vsaj enkrat v življenju. Okužijo se lahko tako moški kot ženske, oboji lahko virus tudi prenašajo in zbolijo za boleznimi, ki so posledica okužb s HPV.
Okužba s HPV v 90 odstotkih izgine sama od sebe – v 9 od 10 primerov izgine v dveh letih – včasih pa okužbe trajajo dlje in lahko povzročijo nekatere vrste raka – materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila ženske, penisa, zadnjika in v ustno-žrelni votlini.
Pogoj za nastanek raka je dolgotrajna okužba z nevarnejšimi genotipi HPV. Na možnost razvoja raka vplivajo različni genetski in okoljski dejavniki, najpomembnejša pa je obrambna sposobnost posameznika. Večjo možnost za razvoj raka imajo osebe z okrnjeno imunostjo (zlasti posamezniki s HIV ali na imunosupresivnem zdravljenju), več raziskav pa je potrdilo tudi povezavo med kajenjem in dolgotrajno okužbo.
Med najbolj problematičnimi raki, ki jih povzroča HPV, je rak materničnega vratu, ki je četrti najpogostejši rak na svetu in najpogostejši rak pri ženskah v Evropi med 15. in 44. letom starosti. Okužba s HPV je glavni vir nevarnosti za tega raka, saj so HPV odgovorni za nastanek več kot 99 odstotkov primerov raka materničnega vratu.
WHO
Stopnje raka na materničnem vratu po evropskih državah.
Prenaša se s tesnimi intimnimi stiki vseh vrst
Okužba s HPV velja za eno najpogostejših spolno prenosljivih okužb, vendar pa se HPV ne prenaša le prek spolnih odnosov (vaginalnim, analnim ali oralnim). Prenaša se s tesnimi intimni stiki vseh vrst, s stiki s sluznico ali s kožo okužene osebe. To pomeni, da kondomi, ki sicer ščitijo pred drugimi spolno prenosljivimi boleznimi, pri HPV niso povsem učinkoviti, še vedno pa se njihova uporaba seveda priporoča.
HPV se lahko v nekaterih primerih prenaša tudi pri porodu z matere na novorojenčka, z rokami pa ga lahko prenašamo med različnimi deli telesa.
Okužbe se najpogosteje širijo nevede, saj okuženi običajno nimajo nobenih z okužbo povezanih zdravstvenih težav.
Z odvzemom brisa materničnega vratu oziroma testa PAP pri ginekologu je mogoče zgodaj odkriti le predrakave in rakave spremembe materničnega vratu. Druge rake, ki jih povzročajo HPV, pa lahko odkrijejo šele, ko se pojavijo prvi simptomi in znaki, kar je običajno v bolj napredovalih stadijih. Najučinkovitejša zaščita pred okužbami s HPV in boleznimi, ki jih povzroča, je zato cepljenje, ki je v Sloveniji na voljo že od leta 2009.
Profimedia
Prvič dokazan neposreden učinek cepiv na raka
Kakšen je potencial cepljenja proti HPV, je nedavno zelo jasno pokazala študija iz Velike Britanije, objavljena prejšnji teden v prestižni reviji The Lancet. Študija je prvič v zgodovini neposredno dokazala, da cepivo zmanjšuje število primerov raka materničnega vratu za skoraj 90 odstotkov.
“Nad izsledki smo navdušeni, saj nismo pričakovali, da bomo imeli konkretne dokaze o učinkovitosti cepiv pri preprečevanju raka materničnega vratu, ki je proces, ki lahko traja tudi več kot deset let, že v prvih 15 letih od iznajdbe cepiva,” nam je povedala dr. Anja Šterbenc, specializantka klinične mikrobiologije z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, kjer poleg rutinske diagnostike okužb s HPV v sklopu programa Zora že več let delujejo tudi na področju raziskovanja HPV.
V študiji so britanski raziskovalci preučevali učinkovitost cepljenja proti HPV, ki so ga v njihov program cepljenja uvedli pred 13 leti. Število predrakavih sprememb in raka materničnega vratu se je pri ženskah, ki so se cepile v starosti od 12 do 13 let, zmanjšalo za 87 odstotkov. “Ob visoki precepljenosti deklic (nad 80 odstotkov) so se tako približali svetemu gralu – praktično so že na pragu eliminacije raka materničnega vratu,” je dejala Šterbenc.
“Pričakujem, da bodo cepiva tudi v Sloveniji enako učinkovita, vendar smo še daleč stran od idealne precepljenosti – po podatkih iz šolskega leta 2019/2020 se je v Sloveniji proti HPV cepilo zgolj 58,5 odstotka šestošolk. Nič nam ne pomaga, če imamo na voljo izjemno učinkovito cepivo, če ga ne uporabimo.”
N1
V šolskem letu 2018/19 so v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju prelepljenosti proti HPV, saj se je precepljenost šestošolk glede na prejšnje šolsko leto povečala za okoli 10 odstotkov in je znašala 59,3 odstotkov. V letu 2019/2020 je bila precepljenost nekoliko nižja (58,5 odstotna), kar strokovnjaki pripisujejo izrednim razmeram, povezanih s pandemijo covida-19.
Okužbe najpogostejše pri mladih
Okužbe s HPV so najpogostejše pri mladostnikih in mlajših odraslih do 25. leta oziroma v prvih desetih letih spolnih odnosov. Ker je cepivo najučinkovitejše pri še neokuženih osebah, strokovnjaki priporočajo cepljenje v 6. razredu osnovne šole.
V Sloveniji imamo brezplačno cepljenje v okviru nacionalnega programa cepljenja proti HPV, in sicer na sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole. Za cepljenje, ki je prostovoljno in brezplačno, a priporočeno, otroci potrebujejo soglasje staršev.
“Zakaj cepimo tako zgodaj? Ker jih želimo cepiti, še preden bi prišli v kontakt z virusom. Poleg tega imajo mlajše osebe veliko boljši imunski odziv, zato pri njih pričakujejo tudi boljši odziv protiteles. V tej starosti zato zadoščata dva odmerka cepiva, medtem ko so po 15. letu potrebni trije. Za zdaj pa kaže, da se s cepivi doseže trajna imunost,” je povedala ginekologinja dr. Špela Smrkolj z ginekološke klinike v Ljubljani ter vodja strokovne skupine za ginekologijo pri programu Zora.
Kljub cepljenju so za vse ženske potrebni redni ginekološki pregledi z odvzemom brisa materničnega vratu oziroma test PAP, saj nobeno cepivo, ki je trenutno na voljo, ne ščiti pred vsemi različicami virusa.
Cepivo, ki je na voljo v Sloveniji (Gardasil 9), je devetvalentno, kar pomeni, da nas varuje pred devetimi genotipi HPV: pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročata genitalne bradavice, in pred sedmimi od skupaj približno 13 najpogostejših nevarnejših različic HPV, ki lahko povzročajo raka. Teh sedem različic je odgovornih za 90 odstotkov raka materničnega vratu in skoraj vse druge s HPV povezane rake.
Trenutno imajo v svetu dovoljenje za splošno uporabo tri cepiva – poleg devetvalentnega cepiva Gardasil 9 sta to še dvovalentno cepivo Cervarix in štirivalentno cepivo Gardasil/Silgard.
Vse različice HPV niso enako nevarne
Raziskovalci poznajo več kot 220 genotipov HPV, približno 45 od teh jih lahko povzroči različne bolezni pri človeku, a niso vsi enako nevarni. Na podlagi njihove zmožnosti, da spodbudijo nastanek raka, jih raziskovalci delijo na manj nevarne in nevarnejše.
Anja Šterbenc
“Med manj nevarnimi sta najpomembnejša genotipa HPV6 in HPV11, ki povzročata papilome grla in genitalne bradavice. Nevarnejši genotipi HPV pa so odgovorni za nastanek praktično vseh primerov raka materničnega vratu, približno 90 odstotkov primerov raka zadnjika, 70 odstotkov primerov raka nožnice in zunanjega spolovila pri ženskah, 60 odstotkov raka penisa in tudi do 70 odstotkov primerov raka ustnega dela žrela.
Od nevarnejših genotipov sta najpomembnejša genotipa HPV16 in HPV18, ki povzročata približno 70 odstotkov vseh primerov raka materničnega vratu,” je pojasnila Anja Šterbenc.
Cepljenje dečkov
Do lani so bile v program brezplačnega cepljenja vključene le deklice, z letošnjim šolskim letom pa se lahko brezplačno cepijo tudi dečki.
Cepljenje dečkov je pomemben korak, saj so raziskave pokazale, da so moški manj uspešni pri premagovanju okužbe. Moški namreč pri okužbi s HPV razvijejo manj protiteles kot ženske, poleg tega v nasprotju z ženskami okužbe pri njih z leti ne upadajo, te pa se pogosto tudi ponavljajo, je pojasnila ginekologinja Smrkolj.
Odločitev je sicer kljub večletnemu opozarjanju zdravnikov in drugih strokovnjakov na nujnost univerzalnega oziroma spolno nevtralnega cepljenja prišla pozno. Dobrih razlogov, da dečki doslej niso bili vključeni v program celjenja, pa po mnenju ginekologinje ni. Najuspešnejše države oba spola cepijo že od začetka uvedbe cepljenja, do danes pa po zadnjih dostopnih podatkih oba spola cepi dobra polovica evropskih držav.
Cepljenje dečkov velik, a pozen korak za Slovenijo
Del razloga za prezrtost moških je tudi v pogosto napačnem dojemanju HPV in s HPV povezanimi boleznimi kot problema žensk. To je po mnenju nekaterih raziskovalcev vodilo do feminizacije HPV in cepiv proti HPV.
S tem se je poglobilo prepričanje, da so za preprečevanje bolezni odgovorne ženske, ki nosijo glavni del bremena okužb s HPV in z njimi povezanih bolezni, kar pa ne drži, je opozorila Šterbenc, ki zagovarja enake možnosti za preprečevanje okužb s HPV za oba spola.
Okužba, kot rečeno, namreč prizadene tako moške kot ženske, pri čemer so ravno moški bolj dovzetni za okužbo zaradi slabšega imunskega odziva na okužbo.
Dodaten dejavnik, ki po njenem mnenju govori v prid univerzalnemu cepljenju, je dejstvo, da za ostale s HPV povezane rake ni na voljo učinkovitih presejalnih programov. Premalo pa se tudi poudarja, da je v nekaterih državah, npr. ZDA, rak ustnega dela žrela, ki ga prav tako povzroča HPV in ki prizadene predvsem moške, po pogostosti že prehitel raka materničnega vratu, je dodala.
“Vključitev dečkov v državne programe cepljenja je naš adut za hitrejšo vzpostavitev kolektivne imunosti in eliminacijo s HPV povezanih bolezni.”
Zakaj bi se morali cepiti tudi odrasli?
Z vse večjo ozaveščenostjo o HPV in s tem povezanimi boleznimi, predvsem rakom materničnega vratu, pa o cepljenju proti HPV razmišlja tudi vse več odraslih. Čeprav je cepljenje najučinkovitejše pri tistih, ki še niso imeli spolnih odnosov in posledično še niso prišli v stik z virusom, je cepljenje smiselno tudi pri spolno že aktivnih odraslih.
Tudi če smo pred cepljenjem že imeli okužbo s katero od različic HPV, nas bo cepivo namreč še vedno zaščitilo pred ostalimi različicami. Cepljenje je zato smiselno, tudi če smo že bili okuženi s katerim od genotipov HPV.
Cepljenje proti HPV je po besedah dr. Anje Šterbenc smiselno tudi pri ženskah, ki so že razvile predrakave spremembe. Obstaja namreč vse več dokazov, da cepljenje v kombinaciji z operativno odstranitvijo predrakavih sprememb zmanjša možnost za ponovitev bolezni.
Tudi vodja programa Zora z Onkološkega inštituta Ljubljana in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš meni, da cepljenje lahko koristi prav vsakomur. Želi pa si, da bi čim več cepljenj opravili že v okviru nacionalnega programa cepljenja, torej v 6. razredu, saj je tako najbolj učinkovito. “Ni smiselno čakati, saj časa ne moremo prevrteti nazaj.”
Cepljenje zunaj nacionalnega programa cepljenja je sicer plačljivo in stane 210 evrov, 70 evrov za vsakega od treh odmerkov, zato si ga mnogi z nizkimi plačami ne morejo privoščiti. Če bi želeli k cepljenju spodbuditi tudi odrasle, bi veljalo razmišljati o tem, da bi bilo cepivo dostopno vsem.
Za zamudnice – deklice, ki so obiskovale 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in se niso cepile proti HPV – je cepljenje brezplačno. Enako pravilo odslej velja za dečke, brezplačno se bodo lahko cepili tudi tisti dečki, ki jim je bilo cepljenje v 6. razredu omogočeno, vendar se starši zanj niso odločili. “Po 15. letu mladostnik in mladostnica za cepljenje ne potrebujeta več privolitve staršev, in marsikatero dekle se je kasneje cepilo samo. Temu so namenjeni zelo uspešni cepilni dnevi proti HPV, ki jih nekajkrat letno organizira ZD Aškerčeva,” je pojasnila Ivanuš.
Zaveza sveta k odpravi raka materničnega vratu
Čeprav HPV povzroča različne rake, tudi pri moških, in jih je zato treba enakopravno vključiti v programe cepljenja in ozaveščanja o HPV, je največji problem za javno zdravje še vedno rak materničnega vratu.
V Sloveniji je zadnja leta po podatkih Registra raka za rakom materničnega vratu vsako leto na novo zbolelo približno 100 do 120 žensk, 40 do 50 pa jih vsako leto za tem rakom umre. V okviru programa Zora odkrijejo in zdravijo približno 1.600 predrakavih sprememb, ki bi lahko, če ne bi bile zdravljene, napredovale v raka, je pojasnila vodja državnega presejalnega programa Zora dr. Urška Ivanuš.
Zaradi izjemno uspešnega odkrivanja najzgodnejših oblik raka materničnega vratu v sklopu programa Zora, ustanovljenega leta 2003, je umrljivost zaradi tega raka v Sloveniji pod evropskim povprečjem.
N1
Število primerov raka se je od ustanovitve programa Zora leta 2003 do danes prepolovilo.
Strokovnjake presenetila manjša odzivnost mlajših žensk
Slovenske ženske so program Zora dobro sprejele in več kot 70 odstotkov se jih redno udeležuje presejalnih pregledov, ki so na vsaka tri leta. Ta odstotek je med epidemijo prvič v 15 letih delovanja padel pod 70. Najbolj presenetljivi in skrb vzbujajoči pa so bili med epidemijo podatki za starostno skupino žensk med 30 in 39 let.
V tej skupini je namreč v letu 2020 pregledanost padla za kar deset odstotkov, posledično je bilo v tej starostni skupini konec leta 2020 pravočasno odkritih in zdravljenih za približno deset odstotkov manj predrakavih sprememb visoke stopnje. To je po mnenju Ivanuš skrb vzbujajoče, saj je vrh pojavljanja raka materničnega vratu med 40. in 49. letom, ravno med 30. in 39. letom pa zaznajo največ (tretjino) predrakavih sprememb.
Konec leta se je obisk popravil, a je letos spomladi ponovno upadel. “To moramo raziskati,” je poudarila Ivanuš. “Za zdaj se nadoknaditi še da, saj ta rak ne raste tako hitro. Vse, kar opažamo, je še vedno reverzibilno, če nam bo le uspelo ženske prepričati, da je treba poskrbeti za svoje zdravje, tudi med pandemijo.”
V ta namen so se povezali tudi s Statističnim uradom RS, da bi raziskali skupne značilnosti žensk, ki ne hodijo na preglede, ter jim prilagodili program in komunikacijo.
Spremembe v programu presejanja
V prihodnjih letih se v programu presejanja obetajo spremembe testiranja žensk. Poleg testa PAP bo namreč v programu na voljo tudi presejanje žensk s testom HPV, je povedala vodja programa Zora.
Testi HPV so po besedah Šterbenc občutljivejši kot trenutni način presejanja, kar pomeni, da zaznajo več primerov predrakavih in rakavih sprememb. Zaradi visoke občutljivosti so testi HPV primerni predvsem za starejše in še zlasti za cepljene ženske, medtem ko lahko test pri mlajših ženskah, pri katerih so okužbe s HPV pogoste, vodi v odkrivanje prehodnih in klinično nepomembnih okužb s HP.
“To pomeni, da bi mlajše ženske po nepotrebnem obremenili z dodatnimi diagnostični postopki, ki so lahko naporni tudi s psihološkega vidika, zato bomo pri mlajših ženskah uporabljali druge načine presejanja” je dejala Šterbenc.
Profimedia
Gibanje za eliminacijo prvega raka na svetu
Med raki je rak materničnega vratu posebnost, saj o njem strokovnjaki vedo dovolj, da lahko preprečijo skoraj vsak nov primer raka. Svetovna zdravstvena organizacija je zato novembra lani sprejela zgodovinsko zavezo za odpravo prvega raka na svetu – raka materničnega vratu. Ravno Slovenija pa bi lahko bila ena od prvih evropskih držav, ki bi ga eliminirala. To pomeni, da bi raka odpravila do te mere, da ne bo več pomemben javnozdravstveni problem.
Turizem Bled
Zavezo WHO k eliminaciji so države po vsem svetu obeležile s sočasno osvetlitvijo vsaj ene kulturne znamenitosti v državi s turkizno barvo, ki je simbolična barva raka materničnega vratu. V Sloveniji je turkizno že zažarel Blejski grad, v sredo, ob prvi obletnici, pa bo turkizno obarvan Ljubljanski grad. Na ta dan bodo slovenski strokovnjaki tudi prvič predstavili izsledke raziskave, v kateri so primerjali zbolevanje cepljenih v primerjavi z necepljenimi generacijami žensk v Sloveniji, je povedala Ivanuš.
Slovenija, ki je bila zgodovinsko gledano ena od držav z največjo incidenco raka materničnega vratu, se je namreč v zadnjih letih, predvsem na račun Zore, približala meji za eliminacijo tega. Že sedaj dosega dva od treh zastavljenih ciljev za eliminacijo raka: 70-odstotna pregledanost žensk v presejalnem programu Zora in 90-odstotno ustrezno zdravljenje žensk s predrakavimi spremembami. Manjka ji še 90-odstotni delež precepljenosti deklic.
“Eliminacijo je WHO postavil pri meji štirih novih primerov na 100.000 žensk, mi se gibamo na približno šest. Pod štiri ne bomo prišli, če precepljenosti ne bomo dvignili na 90 odstotkov,” je poudarila Ivanuš.
Pot do zmage nad rakom na globalni ravni je še dolga
V državah z visokimi dohodki se na račun učinkovitih presejalnih programih in/ali visoke precepljenosti resda približujemo meji za eliminacijo raka materničnega vratu kot javnozdravstvenega problema, česar pa nikakor ne moremo reči za države z nizkimi dohodki, kjer smo še daleč od zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), poudarja Šterbenc.
Na poti do zmage človeštva nad rakom materničnega vratu nas zato čaka še dolga pot. Eden od velikih problemov na tej poti je pomanjkanje cepiv proti HPV na globalni ravni. Raziskave, ki bi omogočale cenejšo in hitrejšo proizvodnjo cepiv proti HPV, so zato ključnega pomena za zagotavljanje dostopnosti cepiv v državah z majhnimi dohodki, kjer je breme raka materničnega vratu največje.
Profimedia
V Slovenijo je na voljo devetvalentno cepivo Gardasil 9.
WHO je sicer pred manj kot enim mesecem dvovalentnemu cepivu Cecolin kitajskega proizvajalca, ki stane pol toliko kot že obstoječe dvovalentno cepivo Cervarix, ki ga pri nas ne uporabljamo, podelila prekvalifikacijski status. To Združenim narodom in drugim partnerjem omogoča večje nakupe in uporabo cepiva v programih množičnega cepljenja. Namenjen pa je predvsem državam z nizkimi dohodki, ki si ne morejo privoščiti devetvalentnega cepiva, pravi Šterbenc.
“Upam, da bomo s tem cepivom nekoliko nadoknadili zamude pri cepljenja proti HPV, ki jih je pandemija covida-19 še poglobila. Idealno pa bi bilo, če bi nam uspelo zasnovati cepivo, ki bi učinkovito zaščitilo proti vsem genotipom HPV.”
TJAŠART
Ozaveščanje je ključno
V državah, kjer je cepiva dovolj, a se zanj ne odloča veliko ljudi, pa bi bile po mnenju naših sogovornic potrebni promocije in ozaveščanje. Več napora bi bilo treba usmeriti v promocijo cepljenja proti HPV.
“Vsi skupaj imamo nalogo, da komuniciramo, odgovarjamo na vprašanja, pojasnjujemo, saj bomo le tako lahko zgradili zaupanje v cepivo in cepljenje in tako preprečili, da bi naši otroci, ko bodo odrasli, zbolevali in umirali za raki, ki jih danes znamo preprečiti, saj že imamo na voljo učinkovito rešitev,” je poudarila Ivanuš.
Vsem staršem polaga na srce, da svoje otroke cepijo proti HPV in da s to odločitvijo ne odlašajo. “Časa se ne da zavrteti nazaj, naši otroci bodo samo enkrat v 6. razredu, takrat pa je celjenje zagotovo najučinkovitejše.”
Preprečevanje okužb s HPV
Kot je pojasnila Anja Šterbenc, je pri obeh spolih najpomembnejši dejavnik tveganja za okužbo s HPV število spolnih partnerjev. Tako kot pri drugih spolno prenosljivih okužbah lahko zmanjšamo tveganje za okužbe, če se upoštevamo t. i. ABC-princip varne in zdrave spolnosti:
A– “abstinenca” ali odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, s parterjem, ki ga poznamo in mu zaupamo
B – “bodi zvest” ali zvestoba dveh partnerjev
C – “condom” oziroma pravilna in dosledna uporaba kondoma
Zavedati pa se je treba, da v nasprotju z nekaterimi drugimi spolno prenosljivimi boleznimi, npr. gonoreji, zaradi prisotnosti HPV na koži in v dlačnih mešičkih tudi pravilna in redna uporaba kondoma ne predstavlja popolne zaščite pred okužbo. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb s HPV in njenih posledic je torej cepljenje proti HPV.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!