Profimedia / simbolična ilustracija vojne v vesolju
Raziskovanje vesolja se morda zdi oddaljeno od zemeljske površine, vendar se dogodki na Zemlji odražajo v vesolju. Ruska vojna proti Ukrajini ni izjema. Zaradi naraščajočih napetosti na Zemlji so preložene ali odpovedane številne vesoljske misije. Mnogi se sprašujejo, ali bi lahko napetosti v prihodnosti eskalirale v pravo vojno v vesolju. O tem smo se pogovarjali z enim vodilnih strokovnjakov za vesoljsko vojskovanje in mednarodne odnose v vesolju dr. Bleddynom Bowenom iz Univerze v Leicestru.
Vesoljske tehnologije, kot so sateliti, so namreč v središču vojaških oborožitvenih sistemov, obveščevalnih služb in logistike, saj zagotavljajo pomembne podatke o položaju, času in navigaciji. S tem pa postajajo vse bolj priljubljene tarče v vojnah. Države se vse bolj zavedajo pomena vesoljske moči, zato mnoge ustanavljajo posebne vesoljske vojaške enote. Skratka, vesoljske moči in potencialne grožnje vesoljske vojne ni več mogoče prezreti.
O tem, ali bi lahko napetosti eskalirale v pravo vojno v vesolju, kako blizu smo zaostritvi vojne med Ukrajino in Rusijo v vesolju, pa tudi o pomenu vesolja kot prostora za vojskovanje, o spremembah razmerij moči v vesolju, smo se pogovarjali z dr. Bleddynom Bowenom, predavateljem mednarodnih odnosov na Univerzi v Leicestru v Združenem kraljestvu.
Univerza v Leicestru
Dr. Bowen je strokovnjak za vesoljsko vojskovanje, vesoljsko politiko in mednarodne odnose v vesolju, specializiran za strateško teorijo in vojaško misel. Je avtor več knjig, med drugim je leta 2020 izdal delo Vojna v vesolju: Strategija, vesoljska moč, geopolitika. Oktobra letos pa bomo lahko v njegovi novi knjigi z naslovom Izvirni greh: Moč, tehnologija in vojna v vesolju brali o 70 letih vesoljske dobe.
Dr. Bowen, kako pomembno je danes vesolje kot prostor vojaškega tekmovanja? V čem je njegov pomen danes drugačen kot nekoč?
Vesolje je bilo vedno pomembno, ta pomembnost se je le nekoliko spremenila. Vesolje je bilo namreč od nekdaj militarizirano, odkar imamo vesoljsko dobo. Ravno zaradi vojaških razlogov in vojaških koristi uporabe Zemljine orbite, pravzaprav imamo vesoljsko dobo. To je izhodiščna trditev moje naslednje knjige, ki bo izšla še letos.
Začelo se je z uporabo vesolja in vesoljskega okolja za dostavo jedrskega orožja. Prav zato so bili na začetku hladne vojne razviti številni izstrelki. Razvijali so vohunske satelite in satelite za nadzor jedrskega orožja, pa tudi sisteme za opozarjanje pred sovražnikovim satelitskim sistemom in jedrskimi sistemi. Vesolje je bilo vedno pomembno z vidika jedrskega orožja in obveščevalne dejavnosti.
Od osemdesetih let prejšnjega stoletja pa je vesoljska moč postala vse bolj pomembna tudi za taktične operacije na bojišču. Danes tako vesolje ni več uporabno le za jedrske vojne in s strateškega obveščevalnega vidika. To, kar lahko vidimo v Ukrajini, z vsemi komercialnimi satelitskimi posnetki, ki so bili objavljeni z dovoljenjem ZDA, je, da zdaj vesolje pomaga pri bitkah in operacijah v vojni – minuto za minuto, uro za uro. Postalo je torej pomembno na drugačen način.
Katera orožja se najpogosteje uporabljajo v vesolju?
Vesoljsko orožje lahko na podlagi njegove zmogljivosti razdelimo v dve skupini: “soft kill” in “hard kill”. Prva kategorija vključuje elektronsko bojevanje ali motenje GPS-signala ki je zelo razširjeno, ter kibernetske napade na računalniška omrežja ali operacije, torej vdore v nadzorne sisteme. Prav elektronsko in kibernetsko vojskovanje sta najbolj razširjeni obliki pri napadu na vesoljsko infrastrukturo, ki jo v resnici predstavljajo predvsem računalniki in stroji.
V kategorijo “soft kill” spadajo tudi laserji, ki so še v eksperimentalni fazi. Med drugim nekatere države izumljajo tehnike za sestrelitev satelitov z laserji in za “zaslepitev” satelitov z laserji, z njo lahko recimo zaslepite optiko satelitov za slikanje.
PROFIMEDIA
Boeing YAL-1 Airborne Laser Testbed – “Leteči laser” – je predelan Boeing 747-400F, oborožen s kemičnim laserjem, ki naj bi se uporabljal za uničevanje taktičnih balističnih raket (TBM), ko so te še v fazi pospeševanja. Laser bi uničil rakete tako, da bi jih močno segrel, nato bi razpadle. Decembra 2011 so program razvoja sistema YAL-1 povsem ukinili, ker naj bi bil prekompleksen, predrag in neuporaben v praksi.
V kategoriji “hard kill” pa je kinetično orožje, kot so protisatelitske rakete, namenjeno uničevanju sovražnikovih satelitov. Pa tudi t. i. koorbitalno orožje oziroma orožje v orbiti, s katerim se satelit prilepi na ciljno tarčo in jo premakne ali pa vanjo vrta ali jo preprosto razstreli oziroma minira ali kaj podobnega.
Na najvišji stopnji uničevalnosti je jedrsko orožje v vesolju. To pomeni, da bi v vesolje izstrelili jedrsko bombo, ki bi jo tam detonirali in s tem povzročili strašno zmešnjavo s sevanjem, upepelili elektroniko satelitov.
Čeprav v vesolju trenutno ni jedrskega orožja, je polno satelitov, ki vohunijo in usmerjajo oborožitvene sisteme na Zemlji in že dolgo veljajo za strateške cilje. Združene države Amerike, Rusija, Kitajska in Indija so že preizkusile protisatelitske rakete, ki lahko uničijo satelite. Kako pomembno orožje je to?
Ker je vesolje postalo pomembno tudi za konvencionalno in nejedrsko vojskovanje, obstaja vse večji interes za napadanje satelitov sovražnih držav.
Protisatelitsko kinetično orožje še ni bilo uporabljeno v nobeni vojni, a na splošno je koristno predvsem za velike države, kot so Indija, Kitajska, Rusija in Združene države Amerike. Te države se namreč močno zanašajo na vesoljske sisteme, zato bi bila uporaba takšnega orožja zanje bolj učinkovita kot pa uporaba elektronskega in kibernetskega bojevanja. Pri teh dveh je namreč vnaprej zelo težko vedeti, kako učinkovita bosta pri motenju sovražnikove vesoljske komunikacije. Če razstreliš sovražnikov satelit, je učinek precej bolj dokončen – ko je enkrat satelit razstreljen, je konec, sovražnik se pred tem težko brani.
V jedrski vojni, kjer se medsebojno uničujejo celotna mesta, je recimo razstrelitev nekaj satelitov popolnoma nepomembna. Če pa se borite v nejedrski vojni, z nasprotnikom, čigar moč konvencionalnih sil je odvisna od vesolja, pa lahko s protivesoljskimi operacijami in protisatelitskim orožjem za uničevanje satelitov dejansko spremenite izid bitke, zato sta Rusija in Kitajska v zadnjih 20 letih v to veliko vlagali.
ESA/ID&Sense/ONiRiXEL
Rusija je novembra lani testirala protisatelitsko orožje tako, da je razstrelila enega od svojih starih satelitov. S tem je ustvarila vsaj 1.500 večjih kosov smeti, ki so se nevarno približale Mednarodni vesoljski postaji (ISS).
Zgodovinsko gledano so vojske, ki so imele t. i. visoki položaj, ki so torej imele prednost na nekem geografsko višjem terenu, zmagovale pogosteje. Vesolje v vojaški terminologiji pogosto opisujejo kot ultimativni visoki položaj (the ultimate high ground), kot tisti najvišji geografski položaj, h kateremu vsi stremijo. Vi ste do tega kritični. Zakaj?
“Ultimativni visoki položaj” kot metafora ni posebno uporaben. S tem vesoljsko moč in orbito povzdiguje na najvišjo raven pomembnosti. Daje mu lastnost odločilnosti, ki si je ne zasluži.
V tej metafori je veliko fatalizma, ki nima mesta v vojaški strategiji, razen če govorimo o jedrski vojni, ko vsi umrejo in nihče ne zmaga, ne glede na to, kdo ima v jedrski vojni višji položaj. V njej je tudi absolutizem, saj predpostavlja, da različne sile vesolja ne morejo imeti hkrati.
Vesolje pa pogosto sočasno uporabljajo ali se v njem bori več nasprotujočih si sil.
Kako pomembno pa je vesolje v posamezni vojni?
Dejanski pomen vesolja kot vojnega okolja se razlikuje glede na konkretno vojno in glede na to, kdo je v to vojno vpleten. Če se bo vojna med Kitajsko in ZDA začela zaradi Tajvana, bo vesolje zelo pomembno. Še vedno pa bo verjetno najpomembnejše kopno, ker tam živijo ljudje.
Vsi, ki poznajo pomorsko strategijo in teorije pomorske moči (maritime strategy or sea power theory) so gotovo že slišali za britanskega pomorskega zgodovinarja in geostratega Juliana Corbetta, ki je dejal, da je pomorska moč pomembna le, če vpliva na ljudi in dogodke na kopnem. In enako velja za vesolje.
Pomembne in koristne so tako zračne, pomorske in vesoljske sile kot tudi kibernetske operacije ali operacije v kibernetskem prostoru. Če kateregakoli od teh preveč zanemarite, boste imeli težave, ni pa nujno, da boste dosegli zmago, če se boste osredotočili le na enega na račun ostalih. Čudežne metode za zmago namreč ni.
PROFIMEDIA
Na žalost vesoljsko bojevanje ni omejeno le na nekaj držav. Je nekaj, kar je odprto in pomembno za skoraj vse države in včasih tudi nedržavne akterje, ki jih zanima boj proti sodobnim vojaškim silam v vesolju. Vesoljska vojna se torej lahko odvija med vsemi državami, ki imajo osnovno opremo za prekinitev ali onemogočanje vesoljskih sistemov. Vstopne ovire niso tako visoke pri vseh metodah.
Kinetični protisatelitski sistemi z raketami in eksplozivom ali satelit “lovec-ubijalec”– to je najbolj vrhunsko orožje, ki si ga lahko privoščijo le bogate države. Obstaja pa še veliko drugih.
Ukrajina bo v prihodnjih letih, če bo še vedno neodvisna in se bo še vedno spopadala z rusko grožnjo, verjetno vlagala v nekatere sisteme elektronskega boja proti satelitom.
Kako blizu smo zaostritvi konflikta v Ukrajini v vesolju? Ali menite, da bi rusko-ukrajinska vojna prerasla v pravo vesoljsko vojno? In kakšne bi bile posledice?
V rusko-ukrajinski vojni se na območju vesolja kot vojaškega prostora, kolikor vemo, ni zgodilo veliko. Morda elektronsko vojskovanje, vendar je težko reči, saj se v tem trenutku dogaja veliko stvari, za katere preprosto ne vemo.
Vendar pa Ukrajina v resnici nima lastne vesoljske infrastrukture, zanaša se na komercialne storitve, na komercialne satelitske komunikacije ali satelitske slike, ki jih zagotavljajo prijateljske države in zasebna podjetja. Če Rusija ne bo poskušala motiti delovanja teh satelitov, se v smislu vesoljske vojne verjetno ne bo zgodilo veliko.
Če pa bi se vključile ZDA, kot velesila na področju vesolja, pa to ne bi bila vojna med Rusijo in Ukrajino, ampak med Rusijo in Natom. Vprašanje je, ali se bo to zgodilo. Nihče ne ve, mislim, da se ne bo zgodilo, upam, da bo to preprečil strah pred eskalacijo jedrske vojne. Če bodo Rusi menili, da je to dobra ideja, bodo morda izvedli nekaj ukrepov proti komercialnim satelitom, ki zagotavljajo storitve ukrajinski vojski. Vendar to za ruske sile verjetno ne bi pomenilo velike razlike, saj jim že osnove vojskovanja predstavljajo težave.
Vojna v vesolju ni nemogoča, vendar se s tem povišajo stroški. Če bodo ameriška ali evropska satelitska podjetja zaradi ruskih ukrepov utrpela nepopravljive izgube, se bodo povečali napetosti in tveganja.
A v vesolju so zaenkrat predvsem storitve, podatki, stroji, zato zgodovina vojskovanja vedno vključuje tudi pomorski in trgovski promet, ki je tarča napadov. V tej vojni smo videli že napade na trgovske ladje in ladijski promet v Črnem morju. Najodmevnejši so bili verjetno v Turčiji z zaprtjem ožine za prehod ruske mornarice.
PROFIMEDIA
Ta teden je bila v Črnem morju v eksploziji poškodovana ruska vojna ladja Moskva, ki je potonila. Še vedno ni povsem jasno, kaj je povzročilo eksplozijo na ladji. Ukrajina trdi, da je napadla ladjo, Rusi pa, da je na ladji razneslo strelivo, zato da so bili prisiljeni v evakuacijo posadke.
To je politika, res je težko predvideti, kaj se lahko zgodi, če se sploh kaj zgodi. Preteklost je polna primerov, kako se stvari lahko obrnejo v eno ali drugo smer. Mislim, da Rusija z napadom na vesoljske sisteme podpornikov ukrajinskega sistema, ne more veliko pridobiti, saj se zdi, da imajo Rusi v tem trenutku veliko večje težave v Ukrajini.
Kje vidite omejitve ruske vojske?
Težava je bila v tem, da imaš lahko nove, zelo domišljene zmogljivosti – recimo nov sistem za obveščanje in nadzor. Toda če na ta račun zanemariš nekatere druge pomembne stvari, to ne bo imelo nobenega vpliva na dejansko zmago v vojni. Če imate recimo dober izvidniški sistem, vendar zanemarite zmogljivosti kopenske vojne, je vse, kar vam ta sistem omogoča, da si v visoki ločljivosti ogledate, kako sovražnikovo topništvo uničuje vaše sile. Zdi se, da se to dogaja Rusom.
Rusi imajo vesoljsko infrastrukturo, vesoljsko slikovno obveščevalno dejavnost (space imagery intelligence), vidijo, kaj se dogaja v Ukrajini. A kot smo videli s komercialnih posnetkov, so Ukrajinci s topništvom, protitankovskim orožjem in tudi z balističnimi raketami ruske sile raztrgali na koščke. Rusi torej ne znajo pravilno voditi kopenske vojne, ne razumejo ukrajinske strategije in ne najdejo šibkih točk v njej.
Reuters
Satelitska slika prikazuje konvoj ruskih vozil v ukrajinskem mestu Bilokurakine.
Vsi smo videli in slišali zgodbe o pomanjkanju hrane in goriva ter oblačil v ruski vojski, kar je privedlo do dezerterstva njihovih vojakov, in o razvijajočem se črnem trgu v Belorusiji, kjer so ruski vojaki prodajali najrazličnejše stvari v zameno za različne zaloge, s katerimi jih osrednje oblasti niso oskrbele.
Videli smo, da ruski oklepni konvoji niso niti zapeljali s cest, predvidljivih cest, na katerih so lahka tarča za ukrajinsko topništvo. Če ste torej na očitnih poteh, nobena vesoljska podpora ali napad na sovražnikove vesoljske sisteme ne bo spremenila dejstva, da sovražnik ve, kje ste.
Vesoljska moč seže le do določene mere in dobro deluje le takrat, ko vam uspe dobro narediti vse. In to nas spet pripelje nazaj do ultimativnega visokega položaja, ki je uporaben le kot del večje strategije. Sam po sebi ne naredi ničesar. Verjetno imajo Rusi res končni višji položaj v vesolju, a jim ta ne pomaga dosti, če ne morejo urediti osnove vojskovanja na kopnem.
Zaradi vse večje odvisnosti sveta od sistema GPS vojaške sile vlagajo v opremo za motenje ali ponarejanje signalov GPS, ki ljudem, vozilom, ladjam in letalom preprečujejo določitev natančnih lokacij. Ali je to ena od strategij tudi v tej vojni?
GPS pošilja dva glavna razreda signalov – prvi je civilni signal, ki ima nizko moč, hkrati pa je enostaven za motenje, saj ga lahko moti vsakdo z zelo poceni opremo. To se je že dogajalo na vojaških vajah Nata. Znano je, da je Rusija med Natovimi vojaškimi vajami motila civilne signale GPS. To se je zgodilo tudi v Siriji.
Drugi pa je vojaški signal, ki je šifriran in močnejši. Ne vemo zagotovo, ali so bili Rusi uspešni pri motenju močnejšega vojaškega signala. Mislim, da so uradni ameriški viri povedali, da vojaške storitve GPS med to vojno doslej niso bile prizadete. Ukrajinci pa, kolikor vem, po drugi strani sploh nimajo dostopa do vojaškega kodnega signala za GPS, temveč le do civilnega signala. Tega poleg ameriškega sistema GPS zagotavljajo še ruski sistem GLONASS, kitajski Beidou in evropski Galileo.
Kako se bodo po vašem mnenju spremenili geopolitični odnosi v vesolju, kako bo vse to vplivalo na vesoljski sektor in vesoljske raziskave?
Menim, da se geopolitične razmere ne bodo veliko spremenile. Vojna, zaradi obsežnih sankcij proti Rusiji, pa le še pospešuje propad in razpad Rusije, ki je že v zatonu. Za Kitajsko bo manj koristna partnerica, morda bolj odvisna, saj bo imela še manj finančnih zmožnosti in še manj možnosti za ponovno vlaganje v novo generacijo letalskih in vesoljskih inženirjev, ki morajo nadomestiti njeno starajočo se delovno silo.
Ne vem, ali bo to za Rusijo končni udarec, je pa to nedvomno še dodatno povečalo težave, s katerimi se je že spopadala. Sankcije iz leta 2014 so že močno prizadele ruski visokotehnološki letalski in vesoljski sektor. Z novimi sankcijami pa se zaključuje še tisto malo, kar je od leta 2014 lahko uvozila od zunaj.
Univerza v Leicestru / dr. Bleddyn Bowen
Tudi na področju vesoljskih raziskav in znanosti so vidne posledice. Marsikateri raziskovalni vesoljski projekti so zaradi vojne pod vprašajem oziroma se zamikajo.
Veliko evropskih projektov z Rusijo je bilo odpovedanih ali prekinjenih. Dva Galilejeva satelita sta bila denimo pred kratkim z zamudo izstreljena z ruskim Sojuzom iz Francoske Gvajane. Gre le za zamudo, ki bo v prihodnjih letih le opomba v programu Galileo.
Za številne evropske znanstvene skupnosti je veliko razočaranje ponovna prestavitev Roverja ExoMars, saj je bil ta že odložen z leta 2020 na letošnji september. Naslednji najhitrejši datum izstrelitve je leto 2024, pod predpostavko, da se bodo stvari z Rusijo normalizirale ali pa da jim bo uspelo ruske dele nadomestiti z neruskimi, kar bo precej povišalo stroške projekta. Ali jim bo to uspelo narediti v dveh letih, je drugo vprašanje.
Evklid je še ena misija, ki je bila neposredno prizadeta. V komercialnem smislu je pomemben tudi odhod Rusov z zahodnega ali bolje rečeno svetovnega trga izstrelitev, saj veliko bogatih držav, ki želijo v vesolje postaviti satelite, ne bo želelo dati posla ruski državi.
Roscosmos/Reuters
Na sliki je ruska raketa Sojuz s 36 sateliti britanskega podjetja OneWeb, ki gradi satelitski internet. Raketo so odstranili z izstrelišča na kozmodromu Bajkonur, od koder bi morala 4. marca poleteti v vesolje. Zapletlo se je, ker so Rusi od OneWeba kot pogoj za izpeljavo izstrelitve zahtevali več nemogočih ukrepov, med drugim prodajo deleža britanske vlade v podjetju, kar za OneWeb ni bilo sprejemljivo, zato se je raketa vrnila v montažno halo. Podjetje je zato iskalo nadomestnega partnerja in ga našlo v podjetju SpaceX. Prva izstrelitev satelitov OneWeb z družbo SpaceX je predvidena še letos.
Katera država je najbolj v vzponu na področju vesolja? Kitajska?
Da, Kitajska, ki se modernizira in širi prek meja. Vesolje je namreč del širših gospodarskih in tehnoloških sil. Kako močno se bo razvijala in širila, bomo še videli. Kot vsaka država ima namreč tudi Kitajska velike strukturne težave, s katerimi se bo morala spopasti, zlasti na demografskem področju. Kako se bo to odrazilo v gospodarstvu, še ni znano. Toda Kitajska je zdaj še vedno na drugem mestu za ZDA v smislu večine vesoljskih zmogljivosti.
Druge velike sile so Japonska, Indija in Evropa kot celota. Ta se še naprej posodablja, je specializirana in ima sposobnosti na nišnih področjih, vendar pa Indija in Japonska povečujeta svojo usposobljenost na več področjih in vse več vlagata v izrecno vojaške vesoljske zmogljivosti.
Vse več držav se odloča za okrepitev oziroma ustanovitev vesoljskih vojaških sil. Francija je nedavno ustanovila vesoljsko vojaško poveljstvo, ki deluje znotraj francoskih zračnih in vesoljskih sil. ZDA so že leta 2019 ustanovile vesoljske sile. Ali to pomeni, da vesolje kot prostor vojskovanja postaja vse bolj pomembno?
Na subtilni način da. Vidimo, da nastajajo vesoljske sile ZDA, enako velja za Francijo, pa tudi za Avstralijo in Združeno kraljestvo. Nastajajo nove strukture znotraj vojske. To še ne pomeni velikih sprememb glede opreme, vojaške doktrine ali tega, kaj počnejo v vesolju. Toda dolgoročno lahko nastanejo spremembe politične kulture in vojaške kulture vesolja v okviru ministrstva za obrambo.
Meanwhile, France has organized from 02/24 to 03/04 a timely multinational #space defense exercise, "AsterX 2022" (+1 point if you get the reference). The scenarios included space surveillance to the protection of critical space assets. 🇩🇪🇮🇹🇧🇪🇺🇸🇪🇺 were among the participants. https://t.co/lWGfPiDk7c
V ZDA bodo strokovnjaki in vojaško osebje na področju vesolja sedaj, z ustanovitvijo vesoljskih sil, lahko imeli bolj prestižno kariero. V ameriških letalskih silah je bilo namreč vesoljsko področje zapostavljeno, kariera tu ni bila tako prestižna kot kariere pilotov bojnih letal ali bombnikov. Sedaj lahko kot strokovnjak za vesolje dosežeš vrh. Toda to je nekaj, kar se bo začelo resnično spreminjati šele čez 10, 20, 30 let.
V Avstraliji, Veliki Britaniji in Franciji, zdaj pa tudi v Nemčiji, se je pojavilo več različnih vesoljskih specializacij. Zavedajo se namreč, da je vesolje edinstvena stvar in da tudi manjše države potrebujejo svoje znanje in izkušnje ter strokovno skupnost. Da to ni samo za Američane ali Ruse ali Kitajce.
Tudi v Združenem kraljestvu je bilo v zadnjih nekaj letih nekaj sprememb. Na ministrstvu za obrambo sedaj obstaja direktor za vesolje, prav tako imamo tudi novo vesoljsko poveljstvo Združenega kraljestva. Videli bomo, kakšne spremembe jim bo dejansko uspelo izvesti v naslednjih nekaj letih.
NASA
Izstrelitev ameriškega vojaškega satelita EFT-1 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, 5. december 2014.
Kakšen delež obrambnih proračunov države namenijo za vojaške sile v vesolju?
Zelo težko je dobiti zanesljivo številko o porabi za vesolje. Obstaja le nekaj think thankov, ki zbirajo podatke o globalni porabi za vesolje. Vedno sem skeptičen do takšnih številk, ker so vedno nepopolne, saj je iz uradnih virov težko dobiti zanesljive informacije ali pa včasih napačno predstavljene.
Veliko poročil prikazuje civilne izdatke za vesolje ali izdatke za civilne vesoljske agencije. Vendar pa civilne vesoljske agencije v vesolju običajno delajo zelo specifične stvari – morda vesoljsko znanost, financirajo vesoljske raziskave na univerzah, javne storitve in podobno. To ne vključuje vojaških vesoljskih sistemov, storitev in naprav.
Vlada Združenega kraljestva recimo za državno vesoljsko agencijo porabi le okoli štiristo milijonov funtov na leto. Vendar pa več milijard funtov nameni za obrambne sisteme, povezane z vesoljem, vključno z novim satelitskim komunikacijskim sistemom v vrednosti pet milijard funtov, kar pa ne sodi v noben proračun za vesolje.
V ZDA je v obrambnem proračunu tako veliko stvari povezanih z vesoljem, da ni posebnega proračuna zanj. Stvari, povezane z vesoljem, spadajo pod različne proračune – za vesoljske sile, za raketno obrambo, jedrske sile, mornarico, zračne sile … Seveda pa je tu še črni proračun Pentagona in obveščevalnih skupnosti, kjer je običajno tudi veliko vesoljskih zadev.
Še težje je, če pogledamo Kitajsko – ko navede številke, nihče ne ve, kaj je in kaj ni vključeno. Res je težko dobiti ustrezno primerjalno osnovo za porabo, in to še preden upoštevamo tudi pariteto kupne moči. Ruski in kitajski obrambni proračuni so namreč precej majhni v primerjavi z ZDA, a če merimo v dolarjih, je denarja več.
Ali bo vesolje kot prostor vojskovanja z leti postalo še pomembnejše?
Trend modernizacije gre v eno smer – vse sodobne vojaške sile postajajo vedno bolj odvisne od vesoljskih sistemov. Vendar to ne pomeni nujno, da bo to bolj ali manj odločilno v posameznem spopadu. Vračam se k temu, kar sem rekel – vesolje je pomembno, ne moremo pa reči, da bo za določeno vojno najbolj pomembno, saj so vojne različne. Neumni pa bi bili, če bi ga prezrli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!