Prek spleta naročil torto in sprožil preiskavo, ki je razkrila nove razsežnosti fenomena "neijuan"

Kupec na Kitajskem se je pritožil nad torto, ki jo je dobil, ko je naročil dostavo. Preiskava je nato razkrila široko mrežo posrednikov, ki služijo na račun vse slabše kakovosti hrane.
Pritožba kupca, ki je bil razočaran nad torto, ki jo je naročil prek spletne dostave, je na Kitajskem sprožila obsežno preiskavo, ki je razkrila na tisoče "duhov" ponudnikov hrane.
Nekatera od največjih podjetij v državi morajo plačati visoke globe, preiskava pa je razgalila pasti neusmiljene cenovne konkurence.
Preiskava, ki so jo zaznamovali nekateri nenavadni dogodki, se je začela lansko poletje. Takrat je moški iz Pekinga po imenu Liu prejel rojstnodnevno torto, okrašeno z neužitno rožo, poročajo kitajski državni mediji.
Liu je torto naročil prek spletne dostavne platforme in jo, nezadovoljen z nakupom, prijavil lokalnim oblastem.
Regulatorji so nato odkrili lažno verigo slaščičarn. Ponašala naj bi se s skoraj 400 lokacijami, v resnici pa je poslovala s ponarejenimi dovoljenji in brez ene same fizične prodajalne.

Dobavna veriga "v senci"
Dogodek je sprožil obsežno, vsedržavno preiskavo in razkril prehransko dobavno verigo, ki je delovala "v senci". Sistem je deloval tako, da je trgovec stranki zaračunal naročilo, nato pa ga objavil na posredniški platformi, kjer so se za njegovo izvedbo potegovali različni proizvajalci. Naročilo je na koncu dobil najcenejši ponudnik, kar je pogosto pomenilo slabšo kakovost in varnost hrane.
Skupno so odkrili več kot 67.000 takšnih ponudnikov "duhov", ki so prodali več kot 3,6 milijona tort, poročanje kitajske državne tiskovne agencije Xinhua povzema CNN.
Državna uprava za regulacijo trga je v preiskavi ugotovila, da sedem velikih dostavnih platform – med njimi lastnik Temuja PDD, Alibaba, ByteDanceov Douyin, Meituan in JD.com – ni ustrezno zaščitilo potrošnikov niti dosledno preverjalo dovoljenj ponudnikov hrane.
Skupno jim je naložil rekordno globo v višini 3,6 milijarde juanov (450 milijonov evrov), kar je največja kazen od spremembe kitajskega zakona o varnosti hrane leta 2015.
Zniževanje cen na račun varnosti hrane
Desetmesečna preiskava odraža prizadevanja Pekinga, da zajezi ostro cenovno konkurenco, ki podjetja potiska v nevzdržen in samouničujoč krog – v tem primeru zniževanje cen na dostavnih platformah na račun varnosti hrane.
Ta pojav, na Kitajskem znan kot involucija oziroma neijuan, se je v zadnjih letih razširil v številne panoge, od električnih vozil do sončnih panelov. Trend je še poglobil problem deflacije v državi ter dodatno obremenil gospodarstvo, saj cene padajo, potrošnja pa slabi.
Peking je lani začel kampanjo proti involuciji in obljubil zajezitev takšnih nezdravih praks v celotnem gospodarstvu. Prejšnji mesec je državni časopis Economic Daily objavil komentar, v katerem je pozval h koncu cenovnih vojn v dostavi hrane.
"Gostinska podjetja so prisiljena žrtvovati kakovost in zniževati marže, kar celotno panogo potiska v začarani krog ustvarjanja izgub zgolj zaradi povečevanja obsega," so zapisali.
Neijuan – "mešanica tekmovalnosti in brezupa"
Beseda neijuan (slovensko involucija) je kitajski izraz za intenzivno, iracionalno in samouničujočo konkurenco, pri kateri posamezniki delajo vedno več za majhno ali nikakršno dodatno korist.
SSKJ involucijo definira kot "postopno spreminjanje česa, navadno v manj popolne, manj dovršene oblike, nazadovanje".
Izvorno gre za sociološki koncept, ki danes opisuje predvsem preobremenjene milenijce in generacijo Z, ki se soočajo z vse manjšimi koristmi na področju izobraževanja, zaposlitve in vsakdanjega življenja. Pogosto ga zaznamuje miselnost preživetja najmočnejših brez dejanskega napredka, izraz opisuje Guardian.
Posredovanje vlade ima učinek
Flora Chang, analitičarka pri finančni družbi S&P Global Ratings, je za CNN povedala, da je proaktivno posredovanje vlade že imelo določene začetne učinke pri omejevanju nezdrave konkurence. Bi pa platforme lahko našle obvode.
"Kljub temu globe odpirajo pot temu, da bodo platforme bolj tekmovale na področju kakovosti. Na splošno to kaže, da je najhujše obdobje nezdrave konkurence za zdaj morda že za nami, čeprav je pot do ponovne dobičkonosnosti še vedno oddaljena," je dejala Chang.
V enem od primerov, ki ga navaja Xinhua, je potrošnik za torto plačal 252 juanov (31 evrov), naročilo pa je bilo nato po tihem preprodano prek posredniške platforme, kjer so ponudniki licitirali s 100, 90 in 80 juani – posel je dobil najcenejši. Tako je preprodajalec obdržal skoraj polovico plačanega zneska, dostavna platforma pa si je vzela 20-odstotno provizijo. Dejanskemu slaščičarju pa je ostalo približno 30 odstotkov cene in zelo nizka marža.
"To nikakor ni manjša kršitev, ampak nova oblika nezakonite dejavnosti – takšna, ki je postala industrializirana in razširjena," je za Xinhua dejal uradnik Državne uprave za regulacijo trga Han Bing.

Dejanja upora
Med preiskavo so se dogajale nenavadne stvari.
Ko so preiskovalci zasliševali zaposlenega pri eni največjih dostavnih služb v državi, je njegov sodelavec na list papirja zapisal "ostani tiho" in mu ga podal. Ko so uradniki to opazili, je list zmečkal in ga pred vsemi pogoltnil. V drugem primeru je vodja varovanja zbral skupino ljudi, ki je vdrla na prizorišče preiskave in se nasilno prerivala s predstavniki preiskovalcev.
Nekaj dni kasneje je med zaslišanjem eden od vodilnih nenadoma omedlel. Odpeljali so ga z rešilnim avtomobilom, a zdravniki niso ugotovili resnejših zdravstvenih težav.
Preiskovalci so te dogodke opisali kot del vzorca oviranja preiskave. Podjetja so poskušala zavlačevati preiskavo, upirali so se predaji podatkov ali pa so oblastem posredovala nepopolne informacije.
Zato jim je regulator trga izrekel globo – najvišjo med sedmimi kaznovanimi podjetji je izrekel družbi PDD, in sicer 1,5 milijarde juanov (187 milijonov evrov).
PDD je v odzivu sporočil, da bo spoštoval izrečene kazni in izboljšal svoje poslovanje. Podobno so dejali v podjetjih Alibaba, Douyin, Meituan in JD.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje