Je vlada kaj bližje odločitvi o ustanovitvi letalskega prevoznika?

N1 video 02. Jul 202306:22 13 komentarjev
Alenka Bratušek
Jan Gregorc/N1

Letalska (ne)povezljivost in kolone pločevine, ki zadnje tedne dušijo slovenske ceste, sta glavna izziva, ki sta pred infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek. "Vlada je primorana ukrepati," je bila jasna Alenka Bratušek. A kdaj, če sploh kdaj, bomo nacionalnega letalskega prevoznika v Sloveniji dobili? Je rešitev strateški partner? Zakaj v času Janševe vlade takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ni sprejel ponudbe Lufthanse in zakaj je zdaj na ministrstvu ne najdejo več? O tem sta Alenka Bratušek in njen predhodnik govorila v oddaji N1 STUDIO. Debata je tekla tudi prometnemu kolapsu na cestah in posledično načetih živcih voznikov. Je prošnja za potrpljenje res vse, kar lahko ministrica stori? Kdaj bi lahko uvedli nižje (nočne) cestnine za tovornjake? In zakaj Vrtovec meni, da to ne bo rešilo prometnih zamaškov v času jutranjih konic?

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je najprej poudarila, da na ministrstvu rešitve za boljšo povezljivost Slovenije ne vidijo zgolj v novem letalskem prevozniku. Priznala je, da je bil odziv na prvi razpis za subvencije letalskim prevoznikom slab. Spomnimo: na razpis sta se prijavila le dva letalska prevoznika, to sta Luxair in To Montenegro. “V začetku julija bomo objavili nov razpis, v novembru pa še enega in pričakujemo, da bo odziv nekoliko boljši,” je dodala.

Na vprašanje, kaj so na ministrstvu naredili, odkar je dobila mandat, da nadaljuje z analizami o smiselnosti ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika, ni konkretno odgovorila, zgolj spomnila je, da so opravili dve večji študiji. Ena je pokazala, kakšno je gibanje potnikov na ljubljanskem letališču in kam so se preusmerili, druga pa je pokazala, da Slovenija prav na račun slabe povezljivosti letno izgubi več 100 milijonov evrov.

“Vlada je primorana ukrepati. Mediji vedno znova poročate o ustanovitvi novega prevoznika, ampak absolutno še nismo tam. Vlada na mizi še ni imela vprašanja, ali bomo sploh šli v ustanovitev novega prevoznika ali ne,” je pojasnila Bratušek. Kdaj lahko to odločitev pričakujemo, si lahko pogledate v spodnjem posnetku.

Poslanec NSi in predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec, sicer nekdanji infrastrukturni minister, je sklical nujno sejo omenjene komisije. Kot je pojasnil, ne, ker bi bili proti novemu prevozniku, ampak ker želijo videti študijo avtorja Jožeta P. Damijana o finančnih posledicah zaradi slabe povezljivosti.

“Letalska povezljivost Slovenije je v primerjavi z ostalimi državami zelo slaba. To je dejstvo, s katerim smo se ukvarjali tudi v prejšnjem mandatu. Vse od propada Adrie imamo silne težave in namenjamo na stotine milijonov evrov v razvoj javnega potniškega prometa, na drugi strani pa imamo, kar se tiče letalstva, res katastrofalno stanje.”

Povedal je, da želijo sprva videti, kakšni finančni vložki bodo potrebni za ustanovitev letalskega prevoznika, meni pa, da Slovenija pri tem vsekakor potrebuje strateškega partnerja, ki ima na tem področju bogate letalske izkušnje. “Te korake moramo narediti zelo premišljeno.”

Infrastrukturna ministrica je dejala, da se je prejšnji mesec na letalskem sejmu v Parizu sestala s predstavniki francoskega nacionalnega letalskega prevoznika Air France, a da ni šlo za pogovore, kjer bi se že odločili za sodelovanje.

Pogovarjali so se o skupnih točkah in skupnem interesu. “Želimo si najti resnega, renomiranega strateškega partnerja,” je poudarila. “S strateškim partnerjem si lahko zagotovimo boljšo povezljivost in finančno poslovanje,” se je strinjal Vrtovec, ki je v času ministrovanja v Janševi vladi na mizi že imel ponudbo Lufthanse.

Zakaj je na ministrstvu oziroma vladi niso sprejeli? In zakaj te ponudbe na ministrstvu pod vodstvom Alenke Bratušek ne najdejo? Več v spodnjem videu.

Ne le na področju letalske povezljivosti, v zadnjih tednih je stanje slabo tudi na slovenskih cestah, ki jih dušijo kolone pločevine. Bratušek je priznala, da kratkoročnih rešitev za zastoje ni. “Je pa res, da je že zdaj, ko smo vstopili v šolske počitnice, stanje bistveno drugačno,” je dejala.

Po njenih besedah je recept za kaos na cestah kombinacija delovnih dni pri nas in praznikov v drugih državah. Kot razlog za zastoje je izpostavila tudi dela na cesti, ljudi pa pozvala, naj uporabljajo javni potniški promet, se v službo vozijo skupaj, za pot na počitnice pa izberejo termin, ko prometa na cesti ni toliko.

Upravljanje s prometnimi tokovi bi lahko po njenem mnenju izboljšala digitalizacija, za katero so minuli teden z Darsom podpisali pogodbo. “Tudi investicije v železniško infrastrukturo bodo prav tako pripomogle k temu, da bomo lahko več tovora preusmerili na železnice. Ampak to se ne bo zgodilo čez noč.”

Pred dnevi je predsednik vlade Robert Golob dejal, da bo zaradi vse večjega pritiska tovornega prometa na Slovenijo država na področju cestne infrastrukture morala ukrepati drugače, kot si je kdo zamišljal pred leti. Pozdravil je pobudo iz vrst SDS, da bi bile cene tedenskih vinjet za osebna vozila, ki bodo uporabljene v nočnem času, nižje in dodal, da je isto pobudo na Dars naslovil tudi sam. A Alenka Bratušek je pojasnila, da gre v tem primeru za nižje cestnine za tovorna vozila, ne pa za nižje cene vinjet, težava pa je tudi v tem, da za tovrstno potezo Slovenija potrebuje zeleno luč Evropske komisije.

Vrtovec se je strinjal, da so nižje cestnine za tovorna vozila v nočnem času ena od možnosti, ki bi lahko rešile gnečo na slovenskih cestah, a je vprašanje, v kolikšni meri je taka poteza v skladu z zakonodajo.

Poleg tega meni, da to ne bo rešilo prometnih zamaškov v času jutranjih konic.

“Problem je stara železniška infrastruktura. Vem, da se vlaga v javni potniški promet, a bo treba intenzivno to početi še naprej. Imamo pa tudi težave z umeščanjem drugega tira na relaciji Ljubljana–Kranj ali pa na relaciji Ljubljana–Kamnik.” Po njegovem mnenju so glavna težava dolgotrajni postopki in vrsta birokracije, ki ovira razvoj javnega potniškega prometa. Ob tem je kot eno izmed rešitev izpostavil gradnjo tretjega avtocestnega pasu in decentralizacijo države.

Ministrica je opomnila, da je tretji pas vsekakor del rešitve, a da je to rešitev na dolgi rok. Na vprašanje, ali bi glede na razmere na cestah morali nazaj vzpostaviti avtocestno policijo, pa je odgovorila, da se o tem pogovarja z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem. “Avtocestna policija je vsekakor dala neke rezultate, to je dejstvo. A ta projekt ne bi smel biti izpeljan, kot je bil v času prejšnje vlade, ki je določene stvari naredila nekoliko rokohitrsko,” je zaključila.

Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem posnetku:

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje