“Beguncev je vse več, pomoči vse manj, njihove potrebe pa so drugačne”

Slovenija 16. Apr. 202207:09 > 09:171 komentar
Delite:
Ukrajinski begunci
Foto: Slovenska filantropija

Vojna v Ukrajini traja že več kot 50 dni. Velika pripravljenost Slovencev, da pomagajo, se je pokazala tudi v tej krizi, a s časom upada. To na Slovenski filantropiji razumejo, a so opozorili, da je beguncev iz Ukrajine zdaj bistveno več, kot jih je bilo v prvih tednih krize, ponuditi pa jim ne morejo skoraj nič več. Spreminjajo se tudi njihove potrebe – kot nam je povedal Primož Jamšek iz filantropije, je naraslo predvsem zanimanje za učenje slovenskega jezika, saj so ljudje spoznali, da se ne bodo mogli kmalu vrniti domov.

“Dragi ljudje Twitterja! Žal je tako, da imajo naše zbiralne akcije vedno manj haska – tako na družbenih omrežjih kot v dejanski založenosti naših kapacitet,” so poziv k pomoči ukrajinskim beguncem začeli v Slovenski filantropiji. Vsak dan jih namreč obišče vsaj 60 ljudi, ki pa jim trenutno ne morejo ponuditi veliko. Skoraj nič, celo pravijo.

Prve dni po izbruhu ukrajinske krize je bilo klicev ogromno. Ljudje so želeli pomagati, nekaj dati, darovati. A čeprav je bila Ukrajina glavna tema v medijih in pogovorih med ljudmi, je bilo beguncev v prvih dneh po začetku ruske invazije na Ukrajino pri nas malo.

“Ljudem, ki so želeli pomagati, smo morali reči, da še ne potrebujemo, da so stvari preveč nejasne. Nekateri so bili takrat celo užaljeni,” na čas pred skoraj dvema mesecema gleda Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Po približno dveh tednih vojne je postalo jasno, kaj ljudje, ki prihajajo k nam, potrebujejo, prostovoljci pa so takrat tudi šli na teren.

A na dolgi rok le malokdo zmore pomagati večkrat na teden. Večina ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč, žrtvuje en dan, a več – kar je razumljivo, je dejal Jamšek – pogosto ne gre. Veliko prostovoljcev lahko pomaga predvsem v popoldanskem času, saj je večina med njimi zaposlena, zato so v filantropiji hitro opazili, da je največ manka v dopoldanskem času.

Trajanje krize se pozna tudi pri donacijah. Kot je povedal Jamšek, zdaj v dveh dneh naberejo toliko, kot so v prvih dneh krize nabrali v dveh urah. A ljudi, ki potrebujejo pomoč, je zdaj neprimerljivo več. “Ljudje so že malo naveličani vseh teh pozivov k pomoči, kar lahko razumem,” je pojasnil sogovornik.

Jamšek državi priznava, da je na zakonodajni ravni zelo hitro sprejela vse potrebno za ureditev statusa beguncev, a dodaja, da trenutno vse stoji, ljudje pa so brez pravic, ki jim pripadajo v okviru začasne zaščite razseljenih oseb iz Ukrajine v Sloveniji. Vloge za začasno zaščito so namreč na upravnih enotah, ti postopki pa trajajo.

Osebe z začasno zaščito imajo v času trajanja te zaščite pravico do začasnega prebivanja v Sloveniji, nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, pravico do dela, zdravstvenega varstva, izobraževanja, žepnine, denarne pomoči, združevanja družine, brezplačne pravne pomoči, obveščenosti o pravicah in dolžnostih ter pravico do pomoči pri uveljavljanju pravic iz Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Začasna zaščita skladno s sklepom vlade traja eno leto od uveljavitve sklepa in se lahko podaljša še največ dvakrat po šest mesecev. Sklep vlade je bil sprejet 9. marca 2022. V Sloveniji je po zadnjih dosegljivih podatkih sicer prijavljenih 4.718 ukrajinskih beguncev, po navedbah direktorice vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj pa jih je status začasne zaščite doslej pridobilo nekaj čez 1.000.

Na UE Ljubljana so na primer Slovenski filantropiji pred tednom dni povedali, da bodo vloge, ki so jih prejeli do takrat, rešili do sredine junija. A v tem času beguncem med drugim ne pripada denarna pomoč, prav tako nimajo pravice do dela, posledično so toliko bolj odvisni od humanitarnih organizacij. “Beremo, kaj vse jim pripada, a do tega še nimajo dostopa. Zato je včasih ljudem težko razumeti, ko vidijo, kaj vse naj bi dobili, mi pa prosimo za donacije, za osnovno hrano,” je izpostavil Jamšek.

Pri beguncih s časom nastopile drugačne potrebe

Potrebe ljudi, ki so zbežali iz Ukrajine, se s časom spreminjajo. Na začetku na primer ni bilo zanimanja za tečaje slovenskega jezika, saj so ljudje mislili, da se bodo lahko kmalu vrnili domov, da vojna ne bo trajala. “Interes za učenje slovenskega jezika je povezan s spoznanjem, da bodo morali ostati dlje, kot so prvotno upali,” je dodal Jamšek.

“Na začetku je bilo največ, kar smo lahko naredili za otroke, to, da smo jih v centru razveselili s predstavo. Zdaj pa bodo pri njih nastopile druge potrebe,” je opozoril sogovornik iz filantropije. Otroci so se namreč že začeli vključevati v šole, a to leto še ne bodo ocenjeni. A že v prihajajočem šolskem letu jih čaka ocenjevanje, zato bo takrat potrebna učna pomoč. Po zadnjih podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je v 188 osnovnih šol po Sloveniji vključenih 578 begunskih otrok iz Ukrajine, v 30 vrtcih pa jih je 52.

Odrasli bodo na drugi strani potrebovali pomoč pri zaposlovanju. “Ne le, da jim poveš, kje zaposlujejo. Pomagati je treba tudi pri pripravi življenjepisa, jih orientirati, kako in kaj … Zavod za zaposlovanje bo seveda pomagal, a verjetno ne bodo zmogli individualnega pristopa, ki je pri tem nujen,” je razlagal Jamšek.

Ključno pa je tudi informiranje beguncev o delovanju slovenskega sistema, zato na Slovenski filantropiji organizirajo t. i. orientacijski program. Kot je dejal Jamšek, si kulturološko morda nismo tako različni, a v delovanju držav, tudi tistih znotraj EU, vendarle obstajajo pomembne razlike.

“Prek Humanitarčka smo dobili tudi bone za restavracijo. Na tistih bonih je pisalo, da je vrednost 4,60 evra, veljavnost pa je do konca leta. Gospa nas je klicala in razlagala, da ji hočejo bon vzeti, čeprav je veljaven do konca leta. Takšne male, drobne stvari ljudi spravljajo v zagate in neprijetne situacije,” je težave beguncev ponazoril Jamšek.

Nanje se je obrnil tudi gospod iz Ukrajine, ki je dobil neko kazen. Imel je možnost plačila polovične kazni, a je plačal le del te polovice. “Potem se je jezil, zakaj mora zdaj plačati celo kazen, če je že nekaj plačal,” je še en primer navedel sogovornik.

Ljudje, ki pridejo iz tujine v Slovenijo, se pogosto tudi čudijo, kako deluje naš zdravstveni sistem. “Pridejo z otrokom k ortodontu in jim rečejo, da je čakalna doba nekaj let. Mislijo, da se delamo norca iz njih. Ampak takšno je dejstvo, da se dolgo čaka. Seznanimo jih tudi s tem, kdaj k zdravniku in kdaj ne …” je še opisal del orientacijskega programa, ki ga izvajajo pri njih.

Do zdaj so z materialno pomočjo po podatkih Slovenske filantropije oskrbeli že skoraj 1.000 ljudi, okoli 300 pa jih je trenutno vključenih v tečaje slovenskega jezika. Na tečajih so predvsem najstniki in odrasli, saj so se manjši otroci vključili v šole in jih v slovenski jezik uvajajo tam. Osredotočenost je trenutno torej na opolnomočenju staršev.

Slovenska filantropija: humanitarna pomoč
Foto : Slovenska filantropija

V Slovenski filantropiji trenutno zbirajo predvsem materialne donacije, in sicer vsak delovnik med 10. in 18. uro na Cesti Dolomitskega odreda 11. Za več informacij se lahko obrnete na [email protected].

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar