Ameriška centralna banka Federal Reserve je danes v boju z naraščajočo inflacijo še tretjič zapored ključno obrestno mero zvišala za 0,75 odstotne točke. Ta je sedaj na ravni od 3,00 do 3,25 odstotka. Kot je napovedal predsednik Feda Jerome Powell, bodo obrestne mere zviševali in ohranjali na visoki ravni, dokler se inflacija ne zniža.
Ameriški centralni bankirji si s povečevanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, prizadevajo zajeziti naraščajočo inflacijo, ki se je povzpela na najvišje ravni v zadnjih več kot štirih desetletjih. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo je bila letna inflacija julija 8,5-odstotna, avgusta pa se je zaradi upadanja cen bencina unesla, a le za malenkost, na 8,3 odstotka. Vendar pa se je osnovna inflacija brez cen energije in hrane, ki jo Fed najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, okrepila s 5,9 na 6,3 odstotka. Fed medtem meri na 2,0 odstotka.
“Zgodovina nas uči, da denarne politike ne smemo rahljati prezgodaj,” je po končanem zasedanju Fedovega odbora za odprti trg (FOMC) dejal predsednik Feda Jerome Powell. “FOMC je odločen, da inflacijo približamo dvema odstotkoma in pri tem bomo vztrajali, dokler delo ne bo opravljeno,” je napovedal. Je pa predsednik ameriške centralne banke izpostavil, da bodo na neki točki tempo zviševanja obrestnih mer upočasnili. Fed je ključno obrestno mero marca zvišal za 0,25 odstotne točke, maja za 0,50 odstotne točke ter po 0,75 odstotne točke junija in julija. Ključna obrestna mera je po današnji odločitvi na ravni od 3,00 do 3,25 odstotka, kar je najvišje po začetku leta 2008. Ob tem je FOMC izrazil tudi pričakovanje, da bodo nadaljnja zvišanja “primerna”.
Odbor pričakuje, da bo ključna obrestna mera do konca leta dosegla 4,4 odstotka, kar je precej več od junijske projekcije (3,4 odstotka). Do konca leta 2023 bo ključna obrestna mera po pričakovanjih dosegla 4,6 odstotka, nato naj bi jo začeli zniževati v letih 2024 in 2025. “Stabilizacija cen je bistvenega pomena za postavitev temeljev za doseganje največje možne zaposlenosti in tudi dolgoročne stabilnosti cen,” je dejal Powell in dodal, da bodo pri trenutni politiki banke vztrajali, dokler ne bodo prepričani, da bo ta cilj dosežen. Kot je dodal, bodo imele ZDA v prihodnje podpovprečno gospodarsko rast, kar bo verjetno vodilo v večjo brezposelnost. “Če želimo tlakovati pot do vnovičnega močnega trga dela, moramo visoko inflacijo pustiti za seboj,” je dejal in poudaril, da neboleče poti za zmago nad visoko inflacijo ni.
Inflacija se po Powllovih besedah doslej ni znižala skladno s Fedovimi pričakovanji. “Ocenjevali smo, da se bo inflacija zniževala predvsem na račun okrevanja dobavnih verig. A se ne. Dobavna veriga je do neke mere okrevala, inflacija pa se ni občutno zmanjšala,” je dejal. Ali Fedovo zviševanje obrestnih mer vodi v recesijo po Powllovih besedah ne ve nihče. “To bo odvisno od več dejavnikov – od tega, kako hitro se bodo zmanjšali inflacijski pritiski na plače in cene, ali bodo pričakovanja ostala nespremenjena in ali se bo povečala ponudba delovne sile,” je ocenil.
Fed v najnovejši napovedi ocenjuje, da se bodo ZDA letos dosegle 0,2-odstotno gospodarsko rast, potem ko so še junija napovedali 1,7-odstotno. Prihodnje leto naj bi bila rast 1,2-odstotna, leta 2024 1,7-odstotna in leta 2025 1,8-odstotna. Naslednje zasedanje FOMC bo 1. in 2. novembra, zadnje letošnje zasedanje pa odbor načrtuje 13. in 14. decembra. Je pa po Fedovi odločitvi vrednost dolarja v primerjavi z evrom poskočila na 20-letni vrh. Za evro je bilo treba odšteti 0,9814 dolarja, kar je najmanj po oktobru 2002 – le nekaj mesecev po tem, ko je evro postal edina veljavna valuta v 12 državah EU.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!