V gostinskem podjetju Slorest danes za sončnično olje plačujejo 54 odstotkov več kot marca lani, tudi nekatera druga osnovna živila so se podražila, a manj. Slovenska živilska podjetja Mlinotest, Žito, Celjske mesnine, Pivka perutninarstvo medtem napovedujejo podražitve, s čimer vsaj del povišanja stroškov surovin, embalaže, proizvodne opreme, energije prenašajo na potrošnike.
Pridelovalci hrane in živilska industrija ter njihova cehovska združenja zadnje leto in pol opozarjajo na rast cen nekaterih surovin. Indeks cen hrane Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO Price Index), ki meri vrednost košarice žitaric, olj, mleka, mesa in sladkorja, je poleti sicer rahlo upadel, a so bile julija cene – predvsem zaradi podražitev olj in žitaric – še vedno 31 odstotkov višje kot leto prej.
Evropska komisija v mesečnem poročilu o cenah surovin za junij navaja, da so se v Sloveniji od junija 2020 do junija 2021 cene nekaterih surovin močno dvignile, dvig cen svinjine in pšenice je bil večji od povprečja 27 držav Evropske unije. Več podatkov v spodnjem grafu.
A slovenski potrošniki – vsaj tako kaže statistika do vključno avgusta – dvigov cen pri osnovnih življenjskih potrebščinah za zdaj ne občutimo. Kazalnik rasti cen, ki ga Statistični urad RS mesečno izračunava na podlagi 70 tisoč cen v podatkovni bazi največjih trgovcev, ki pokrivajo tri četrtine tržnega deleža prodaje hrane in brezalkoholnih pijač, je v zadnjem letu nameril celo 1,4-odstoten upad cen hrane. Za primerjavo, najbolj so se v tem enoletnem obdobju podražili naftni derivati (za 21,6 odstotka).
Seveda to ne pomeni, da podražitev posameznih živil ni bilo, a za zdaj niso tako izrazite in množične, da bi jih statistična povprečja zaznala, oziroma se nekatera druga živila cenijo. Kot izhaja iz izjav v nadaljevanju, pa se dvigi šele zdaj, več kot leto dni po začetku podražitev, prelivajo v končne cene.
Jesenske podražitve
Najpomembnejše vprašanje za slovenskega potrošnika je torej, ali in kdaj bomo te dvige cen surovin bolj občutili v obliki podražitev izdelkov. Agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete Emil Erjavec napoveduje, da se bo to zgodilo v prihodnjih mesecih.
Da se bodo podražitve šele zdaj začele prelivati tudi v prodajne cene, pravi tudi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, ki proizvajajo mesnine iz govejega in svinjskega mesa. “Do zamika prihaja, ker imamo proizvajalci sklenjene pogodbe z dobavitelji surovin in na drugi strani trgovci.”
Žiga Živulovič jr./BOBO
Celjske mesnine, ki jih vodi Izidor Krivec, bodo cene jeseni dvignile za pet do deset odstotkov. “Poslovanje se slabša, zdaj moramo z dvigom cen odpreti cenovne škarje,” ob vse višjih stroških surovin, embalaže, energije pravi Krivec.
Da so ali pa bodo dvignili cene, so za Primorske novice povedali v Pivki perutninarstvo in ajdovskem Mlinotestu, za RTV Slovenija pa v Žitu, ki je nedavno beli kruh podražil za šest odstotkov ali 20 centov na kilogram.
V Mlinotestu ob tem opozarjajo na dodaten problem pri pšeničnem zdrobu, ki je osnova za testenine: trenutno ga enostavno ni. “Cene so se v zadnjem mesecu in pol dvignile za 75 odstotkov. Dobavitelji, tuji mlini, ker te žitarice v Sloveniji ni, že odpovedujejo podpisane pogodbe,” je predsednik uprave Danilo Kobal pred dnevi dejal za RTV Slovenija.
V Celjskih mesninah bodo po Krivčevih besedah dražili v prihajajočih mesecih. Ne draži se le strošek osnovne surovine, prašiča oziroma svinjine, temveč tudi krma za prašiče, koruza in soja, draži se repro material (embalaža in kartoni), elektrika in plin sta se v zadnjem letu podražila za 100 odstotkov, našteva. “Poslovanje se slabša, zdaj moramo z dvigom cen odpreti cenovne škarje,” pravi sogovornik. Ocenjuje, da bodo prodajne cene izdelkov iz govedine dvignili za pet, tiste iz svinjine pa pet do deset odstotkov.
Podražitve zarezale v dobičke
V verigi restavracij Slorest pravijo, da so se nabavne cene sončničnega olja od lanskega marca, ko se je začela epidemija, občutno zvišale, pri ostalih živilih so dvigi bolj zmerni.
Direktor Rok Ponikvar navaja, da se je kilogram pšenične moke podražil za 5 odstotkov, kilogram belega kruha za 3 odstotke, liter mleka za 1,4 odstotka, liter sončničnega olja za 54 odstotkov, kilogram piščančjega mesa za 5,9 odstotka, medtem ko kilogram govejega mesa stane enako kot marca lani. Pri vseh kategorijah gre za povprečja cen različnih dobaviteljev.
Ponikvar ob tem pojasnjuje, da višji stroški materiala (torej osnovnih živil) prispevajo 40 odstotkov k celotnemu dvigu stroškov v tem času, še 40 odstotkov doda dvig stroška dela (zaradi povečanja minimalne plače) in 20 odstotkov ostali stroški. V prodajne cene tega ne morejo (v celoti) preliti. “Ker je naša dejavnost specifična in omejena s povračilom stroška malice oziroma ceno šolske prehrane, seveda to vpliva na dobičkonosnost našega poslovanja,” pojasni Ponikvar.
Profimedia
V podjetju Slorest za liter sončničnega olja danes plačajo 54 odstotkov več kot marca lani, pravi direktor Rok Ponikvar.
Od nekaj mesecev do leta dni
Erjavec na vprašanje, ali so trenutne podražitve pričakovane ali gre za izreden dogodek, odgovarja, da so cikli padanja in rasti cen nekaj običajnega. Dejstvo pa je, pravi, da se podnebne spremembe zaostrujejo in vse močneje vplivajo na ponudbo hrane – ter s tem na cenovna gibanja. “Če letino prizadenejo suša, poplava, požar, ponudba seveda izostane. Nismo samooskrbni, zato surovine kupujemo na borzah v tujini, kjer pa se na primer zaradi suše v Avstraliji z nekajmesečnim zamikom cene dvignejo,” razloži sogovornik.
Večje podražitve so se zgodile tudi leta 2008 ter nato v letih 2013 in 2014, pravi. To nazorno pokaže spodnji graf gibanja cen žitaric (črtkana rdeča črta označuje splošno dviganje cen skozi leta, ostale črte pa prikazujejo gibanje cen ječmena za krmo, koruze, durum pšenice in krušne pšenice), objavljen v že omenjenem poročilu Evropske komisije.
Konca podražitev še ni na vidiku
Obdobju rasti cen vedno sledi obdobje padanja cen, ki pa ga trenutno še ni na vidiku. “Trenutno smo v obdobju rasti cen, do kdaj bo to trajalo, je nemogoče napovedati zaradi kopice dejavnikov, ki vplivajo nanje. Praviloma trajajo od nekaj mesecev do leta dni,” pravi Erjavec. Kot že pred njim Krivec pojasni, da cene poleg samih surovin dvigujejo tudi podražitve kmetijske opreme in embalaže ter manko delovne sile, ki je v koronačasu še bolj izrazit.
Pa bo padcu cen surovin sledil tudi padec cen končnih izdelkov, ki jih podjetja zdaj dražijo? Praviloma v Sloveniji za cene živil velja, da so lepljive, torej da se pocenitve surovin ne prenašajo v verigo, podražitve pa, kar je značilnost nekonkurenčnih trgov. Krivec trdi, da vsaj v segmentu mesa to ne drži. “Ko začnejo cene surovin padati, hitro znižamo tudi prodajne cene. Precej hitreje, kot jih lahko v primeru rasti cen surovin zvišamo.”
Zakaj se surovine dražijo?
Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Erjavec poudarja, da je za vsak proizvod potrebna posamična analiza, saj na cene hrane vpliva zelo raznolik spekter dejavnikov.
Cene svinjine na evropski borzi so se na primer na začetku leta dvignile za petino, od takrat pa cena stagnira. “Rast cene se je ustavila zaradi presežkov, ki so nastali po upadu kitajskega povpraševanja. Kitajci so namreč zaradi pojava afriške svinjske kuge na meji s Poljsko ustavili uvoz svinjine iz Nemčije, z drugo največjo evropsko rejko Španijo se še pogajajo, poleg tega imajo vse več svoje svinjine, zato kupijo manj evropske,” razlaga Krivec. A jeseni pričakuje nadaljnje dvige, saj po njegovem rejci ne bodo zdržali vseh dvigov stroškov.
Profimedia
Nizka inflacijska pričakovanja
Kljub napovedim podjetij o podražitvah pa inflacijska pričakovanja institucij za letos ostajajo nizka. Banka Slovenije na primer za letos napoveduje le 1,3-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, h kateri bodo največ prispevale cene energije. Obenem sicer napovedujejo, da bodo cene hrane ob naraščajočih stroškovnih pritiskih in tudi plačnih pritiskih zaradi dviga minimalne plače do konca leta naraščale. Na cene sadja, ki je za zdaj sicer cenejše kot lani, bi lahko dodatno vplivala tudi zmanjšana ponudba domačega pridelka zaradi aprilske pozebe.
Tudi GZS napoved inflacije (za celotno košarico dobrin, ne le živila) za letošnje leto kljub rasti cen surovin ohranja pri 1,7 odstotka in za prihodnje leto pri 1,8 odstotka. Na GZS letos pričakujejo, da bodo k 1,7-odstotni inflaciji prispevale predvsem višje cene storitev in energentov, višje cene proizvodov pa bodo imele večji vpliv na splošno raven cen v prihodnjem letu.
Kot pravi glavni analitik GZS Bojan Ivanc, tudi pri sami hrani večje rasti ne pričakujejo. Razlogov je več. Prvi je, da v končni drobnoprodajni ceni hrane kmetijski del oziroma cena surovine pomeni le majhen delež. Delež stroška pšenice v ceni kruha je na primer 15-odstoten, pravi. Poleg tega na oblikovanje prodajnih cen na prodajnih policah vpliva tudi sprememba pri stroških distribucije kot tudi prodajna marža trgovcev.
Drugi razlog pa je močna trgovska konkurenca, ki preprečuje večje dvige cen. “V Sloveniji je prodajnih površin na prebivalca veliko, povprečni potrošnik kupuje v več trgovinah, kar trgovcem omejuje prosto spreminjanje cen pri občutljivih prodajnih kategorijah, kot so mleko, krompir, olje, moka in podobno,” zaključi Ivanc.
Srdjan Živulović/BOBO
Močna trgovska konkurenca bo preprečila večje dvige cen, meni glavni analitik GZS Bojan Ivanc. “V Sloveniji je prodajnih površin na prebivalca veliko, povprečni potrošnik kupuje v več trgovinah, kar trgovcem omejuje prosto spreminjanje cen pri občutljivih prodajnih kategorijah, kot so mleko, krompir, olje, moka in podobno.”
Podražitve povsod okrog nas
Pogled čez mejo sicer pokaže, da so podražitve hrane in življenjskih potrebščin realnost tudi v tujini in da so ponekod po Evropi precej večje kot pri nas. V Nemčiji so že julija zaznali 4,3-odstotno rast cen hrane (veliko so prispevali zelenjava s 7,2-odstotno rastjo in olja s 6,9-odstotno rastjo), tudi v avgustu pa je po včeraj objavljenih preliminarnih podatkih hrana močno prispevala k 3,9-odstotni inflaciji, poročajo tuji mediji.
V Avstriji naj bi se po nedavnem poročanju portala Thelocal.at kruh in testenine zaradi rasti cen pšenice jeseni podražile za 15 odstotkov. “Konec je s štručkami po 15 centov,” piše avstrijski medij. Razlog je, kot navajajo, v rastočih cenah žitaric, predvsem pšenice – toča in nevihte so okrnile letino pri severnih sosedih, a tudi naraščajočih stroških vzdrževanja opreme, višjih davščinah, celo višjih cenah parkirnih dovolilnic na Dunaju.
Naš sestrski portal v Srbiji medtem poroča o rasti cen mesa. Rast cen hrane je veliko prispevala k 3,3-odstotni julijski inflaciji na letni ravni. A tudi srbski ekonomisti opozarjajo, da so možnosti za podražitve omejene s skromno kupno močjo srbskega potrošnika.
