Menu Item
V Sloveniji imamo letos rekordno nizko brezposelnost ter eno najnižjih v EU. Trenutno je ta 4,7-odstotna, konec septembra pa smo po podatkih zavoda za zaposlovanje zabeležili najnižjo raven brezposelnosti v zgodovini države. Kako težko je v času, ko se na račun izpraznjenega kadrovskega bazena govori o izjemni bitki za talente, tudi dejansko zamenjati službo? In kako težko po drugi strani delodajalci najdejo kadre, ki jih potrebujejo?
“Podatki kažejo, da se je manjše povečanje brezposelnih oktobra, ko je bilo registriranih 47.232 brezposelnih oseb, kar je 2,7 odstotka več kot septembra in 10,9 odstotka manj kot lani oktobra, zgodilo predvsem zaradi iskalcev prve zaposlitve, a so kljub vsemu podatki o nizki brezposelnosti še vedno zelo spodbudni,” nam je pojasnila ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius Saša Boštjančič.
Skladno s podatki zavoda za zaposlovanje je bilo septembra delovno aktivnih približno 933.700 ljudi, kar je po besedah Boštjančič spodbudno tudi zato, ker sta v Sloveniji malo več kot dva milijona prebivalcev, od tega je več kot 628.000 upokojencev. Za primer ponazoritve nizke stopnje brezposelnosti je sogovornica navedla tudi podatek iz leta 2014, ko je bilo v primerljivem času na zavodu registriranih kar 120.000 brezposelnih.
Razloge za stanje nizke brezposelnosti, tako Boštjančič, moramo iskati v širšem kontekstu. “Vsekakor so razlog demografske spremembe, saj je naravni prirast negativen, pa tudi gospodarsko okrevanje po koronakrizi, ki je vodilo do večjih delodajalčevih potreb po kadru,” je pojasnila.
Tudi kar zadeva število zaposlitvenih oglasov, so jih letos na portalu Optius objavili nadpovprečno veliko. “Dnevno še vedno objavimo več kot 170 zaposlitvenih oglasov in številke ne padajo, kar pomeni, da ima tisti, ki v tem obdobju išče novo službo oziroma bi jo rad zamenjal, možnost izbire,” je pojasnila Boštjančič. “Vsako delo je častno in tisti, ki ga išče, ga bo v teh časih zagotovo našel. Ni sicer nujno, da bo našel sanjsko službo, a delo bo,” je še dodala in poudarila, da v obdobju, ko na trgu dela med delodajalci poteka prava bitka za talente, iskalec zaposlitve bistveno lažje izbira kot delodajalec, ki išče nove delavce.
Aktualni podatki Zavoda RS za zaposlovanje za oktober, ki prikazujejo strukturo registriranih brezposelnih oseb:
Težave s privabljanjem novega kadra
Kot nam je pojasnila direktorica Optiusa, že kar nekaj let v Sloveniji govorimo o “kroničnem” pomanjkanju ustreznega kadra, s temi izzivi pa se spoprijemajo tudi druge razvite evropske države, denimo Avstrija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Madžarska, Hrvaška …
“Slovenija v tem oziru ni izjema. Dnevno sem v stiku z različnimi delodajalci praktično iz vseh branž iz države, in kar zadeva privabljanje novih sodelavcev, mnogi zaposlujejo tudi tujo delovno silo, saj jim domačih kadrov ne uspe pridobiti zaradi težjih fizičnih del, nizkih plač, lokacije delodajalca ali neugodnega delovnega časa na določenih delovnih mestih,” je pojasnila Boštjančič in dodala, da podjetja pogosto najamejo tudi ‘lovca na glavo’ (ang. headhunter), čigar naloga je, da za naročnika (po)išče zelo deficitaren kader.
“Njegova naloga je najti in nagovoriti kader, ki je običajno že zaposlen in v trenutni službi ni zadovoljen.” Ob tem v Optiusu opažajo, da ima veliko delodajalcev izziv, kako privabiti pravi kader – po podatkih omenjenega zaposlitvenega portala ima namreč kar 80 odstotkov delodajalcev težave s privabljanjem novih delavcev – zato vse več delodajalcev vlaga veliko sredstev in časa ne samo v to, kako nove zaposlene pritegniti in razvijati, temveč tudi v to, kako jih zadržati.
Delavce iščejo “z lučjo pri belem dnevu”
Delodajalci trenutno povprašujejo po praktično vsem kadru, je pojasnila ustanoviteljica Optiusa. “Če smo še pred leti lahko govorili, da delodajalci najbolj iščejo delavce za delo v proizvodnji, natakarje, kuharje, skladiščnike, prodajalce, orodjarje, ključavničarje, CNC-operaterje in vse vrste inženirjev, danes delodajalci povprašujejo po praktično vseh vrstah ustreznega kadra,” je dejala.
“Menim, da smo prišli do točke, ko lahko rečem, da je že skoraj vsako delovno mesto težko zapolniti, saj se tudi že delavce za mnoga preprosta dela išče ‘z lučjo pri belem dnevu’, česar v preteklosti nismo poznali,” je še pojasnila Boštjančič.
Po podatkih Poklicnega barometra 2023, ki ga zavod za zaposlovanje pripravi vsako leto, lahko vidimo, da se v prihodnjem letu še vedno predvideva primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev v vrtcih, inženirjev kemije, veterinarjev, strokovnjakov za razvoj kadrov in karierno svetovanje, sistemskih administratorjev, mehanikov in serviserjev elektronskih naprav …
Kot kažejo izsledki raziskave, bo tako prihodnje leto 109 poklicev v primanjkljaju, med drugim na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva in gradbeništva; 35 poklicev pa naj bi bilo v presežku, med drugim gre za menedžerje za trženje in prodajo, tehnike za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, kozmetike, vrtnarje in drevesničarje.
Trg dela se sicer stalno spreminja in z njimi tudi načini iskanja novih sodelavcev. “Delodajalci oziroma kadroviki po večini sledijo tem trendom, čemur danes rečemo tudi t. i. večkanalno oglaševanje prostega delovnega mesta oziroma privabljanja novih sodelavcev. Vsekakor pa so še vedno najbolj priljubljeni načini za iskanje novih sodelavcev prek zaposlitvenih portalov, družbenih in poslovnih omrežij, kot sta Facebook in LinkedIn, prek strokovnih srečanj, dogodkov, kongresov, zaposlitvenih ali drugih sejmov, pa tudi prek priporočil sodelavcev ali kadrovskih agencij in lovcev na glave,” je še zaključila Boštjančič.
Ključna je predvsem proaktivnost
Tudi partnerica v kadrovski družbi Competo Laura Smrekar je izpostavila, da dandanes prevladuje občutek, da je novo službo relativno lahko najti. “Tisti, ki je najbolj odgovoren za to, da ima službo, je vsak posameznik. Na njem je, da se aktivira na najrazličnejše načine in pristopi k delodajalcu,” je poudarila Smrekar in dodala, da je proaktivnost danes ključna. “Ne zgolj za tiste, ki so že na trgu dela, temveč tudi za mlajše generacije, ki na trg šele vstopajo.”
Delavec naj bi tako med drugim več časa namenil razmisleku, kako nadgraditi življenjepis in izboljšati motivacijsko pismo, zgolj vpis v register brezposelnih na zavodu za zaposlovanje ne zadostuje. “Samo čakanje, da bo služba prišla oziroma da se bo nekje pojavil razpis, ni dovolj. Sam moraš prevzeti odgovornost in narediti korake naprej, da pride do novih kariernih priložnosti,” je bila še jasna Smrekar.
“Kadrovski bazen, ki ga ima Slovenija, je zelo majhen in trenutno je prazen. Enostavno nimamo toliko kadrov, kot bi jih delodajalci potrebovali,” je pojasnila partnerica v Competu, ob tem pa spomnila, da je delež tistih, ki so ob tem še vedno na zaposlitvenem zavodu, dejansko nezaposljivih.
Kot je še dodala Smrekar, bi morali slednji aktivno delati na prekvalifikaciji, vključiti pa bi se moral tudi zavod za zaposlovanje, kjer bi ta kader pomagali prilagoditi potrebam gospodarstva. “Ljudi, ki so na zavodu, bi morali opolnomočiti, da so zmožni kariero vzeti v svoje roke, kajti velja, da ko si dlje časa na zavodu, postopno izgubiš upanje, motivacijo in voljo za iskanje nove zaposlitve.”
V katerih poklicih najbolj primanjkuje kadra?
Zaposlitveni oglasi sicer že dolgo niso več edini način iskanja novega delovnega mesta, danes priložnost ponujano tudi razni karierni sejmi, vedno več podjetij pa ima tudi dneve odprtih vrat.
“Do delodajalcev pa lahko neposredno pristopite tudi prek LinkedIna, spletnih strani in drugih družbenih omrežij, prav ta inovativni pristop naredi ključno razliko,” je poudarila Smrekar. Ob tem je dodala, da bi morali na zavodu za zaposlovanje delati tudi na tem, da bi z novimi veščinami iskanja kariernih priložnosti preko digitalnega sveta opremili tudi starejše generacije, ki niso zrasle v digitalnem okolju in posledično nimajo takšnih veščin in znanj, kot jih imajo mlajše generacije.
Kot je še izpostavila Smrekar, je tudi velika razlika pri iskanju kadrov med visoko izobraženimi kandidati in tistimi, ki ne presegajo osnovnošolske izobrazbe. “Pravila so povsem drugačna, tudi dejavniki motivacije so drugi. Nekdo, ki je že na strokovni oziroma vodstveni funkciji, ima močnejšo socialno mrežo, prav tako lahko na podlagi priporočil hitreje pride do novih zaposlitvenih priložnosti. Možnosti nekoga, ki nima tako razvejane socialne mreže, so bistveno bolj omejene,” je še poudarila.
Kot opaža partnerica v kadrovski družbi Competo, podjetja sicer trenutno iščejo predvsem kadre za delovna mesta, ki so težja in manj plačana, delovni pogoji pa so bolj zahtevni in manj privlačni. “Med deficitarnimi poklici so predvsem težki in fizično naporni poklici, kjer je tudi delovno okolje pogosto neprivlačno, posledično pa tudi finančni paket ni najbolj mikaven,” je še pojasnila Smrekar in dodala, da so na drugi strani presežni kadri, po katerih je najmanj povpraševanja, vezani predvsem na administracijo in delovna mesta, ki počasi izginjajo oziroma so podvržena digitalizaciji in avtomatizaciji.
Statistični podatki Zavoda RS za zaposlovanje o povpraševanju delodajalcev po delavcih v Sloveniji oktobra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje