Po tem, ko je finančni minister Klemen Boštjančič nedavno dejal, da je na tako imenovani bilanci B v proračunu rezerviran denar za povečanje lastniškega deleža države v petih elektrodistribucijskih podjetjih, na Slovenskem državnem holdingu (SDH) pravijo, da se bodo o morebitnem odkupu delnic od malih delničarjev odločali na podlagi analiz, trenutno pa da ne vodijo konkretnih postopkov odkupa. Kako radodarno plačilo se obeta malim delničarjem v primerjavi s preteklimi poskusi? Je iztis delničarjev glede na obsežne potrebe za financiranje sanacije po poplavah še lahko proračunska prioriteta? In kdo so mali delničarji, ki bi na koncu zaslužili?
Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji četrtek po seji vlade povedal, da bo vlada 300 milijonov evrov za sanacijo po poplavah vzela z računa finančnih terjatev in naložb, tako imenovane bilance B državnega proračuna.
Večina tega denarja je bila, kot je pojasnil minister, namenjenega za dokapitalizacije Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki bi večino porabil za konsolidacijo lastništva v petih elektrodistribucijskih podjetjih. Gre za Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska.
Na vprašanje N1, ali gre torej za povečanje državnega lastništva v teh podjetjih s sedanjih 80 na 100 odstotkov, je minister odgovoril pritrdilno in dejal, da bodo v primeru, da SDH katerega od projektov konča, kljub prerazporeditvi našli denar za njihovo izvedbo.
Po naših neuradnih informacijah je izjava ministra Boštjančiča tudi med poznavalci dela ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki pokriva energetiko, povzročila začudenje. Do zdaj jim namreč ni bilo znano, da bi SDH – kot je bilo razumeti ministra Boštjančiča – že izvajal kakšne projekte ali da bi bil v proračunu denar, namenjen za poplačilo delničarjev.
Več medijev je sicer v zadnjih mesecih poročalo, da ekipa Roberta Goloba načrtuje združevanje distribucij, pred tem pa tudi iztis malih delničarjev. Kot je neuradno slišati, iztis ni predpogoj za združevanje, zmanjšuje pa tveganje postopkovnih zapletov (denimo tožb) v procesu združevanja.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je za Večer v junijskem intervjuju dejal, da bi bilo “zelo dobro, če bi bila distribucijska podjetja v stoodstotni državni lasti”, češ da se je v krizi pokazalo, da mora biti kritična infrastruktura v popolni lasti države. “Ali bo to SDH storil, pa ne vem,” je dejal minister.
Debeljak: Z malimi delničarji se ne pogovarjamo
Na SDH so nam zdaj povedali, da upravljavec državnega premoženja ne vodi konkretnih postopkov odkupa delnic manjšinskih delničarjev.
Dodali so, da bodo vse morebitne odločitve o konsolidaciji lastništva posameznih elektrodistribucijskih podjetij in njihovega morebitnega združevanja sprejemali na podlagi ustreznih konkretnih analiz, podatkov in ocen sinergijskih učinkov takšnih ukrepov.
Na vprašanje, kako daleč so analize, ki jih omenjajo kot podlago za odločitev o odkupu delnic, pa so nam odgovorili, da SDH tega “žal ne more komentirati, ker mora skladno s 56. členom zakona o SDH (ZSDH-1) kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni družbi s kapitalsko naložbo”.
Vprašanje prioritet
Konsolidacija lastništva elektro distribucij je sicer projekt z dolgo brado. Že leta 2014 je računsko sodišče v reviziji ugotovilo, da bi bilo bolje, če bi bile distribucije organizirane kot javna gospodarska služba, za kar pa bi morala biti država 100-odstotna lastnica.
Kasneje je vlada s sklepom SDH naročila povečanje lastništva distribucij z 80 na 100 odstotkov, SDH pa je na podlagi tega vsem petim podjetjem odredil odkup lastnih delnic. A zaradi nizke cene (med 30 in 42 odstotki knjigovodske vrednosti) se delničarji niso odločali za prodajo.
V porevizijskem poročilu iz leta 2021 je bilo nato ugotovljeno, da bo za to treba najti denar v proračunu, saj bodo sicer distribucije preveč obremenjene, da pa za to “čas ni nikoli primeren”.
Zdaj je, kot kažejo besede ministra, vlada zagotovila proračunski denar, in sicer na postavki vlaganj v kapitalske naložbe v lasti države ali občin, kjer je bilo ob zadnjem rebalansu maja letos 500 milijonov evrov. Danes je morda znesek še višji. V juniju je namreč Holding Slovenske elektrarne (HSE) v proračun vrnil 100 milijonov evrov iz naslova lanske polmilijardne dokapitalizacije, še 142 milijonov evrov naj bi vrnil v prihodnjih mesecih.
Po nekaterih informacijah bi ta denar, v prvi vrsti namenjen reševanju energetske krize, zdaj lahko namenili za odkupe delnic. Če bi se odločili za dokapitalizacijo SDH z namenom odkupa manjšinskih deležev v distribucijah, bi morala o tem odločati še vlada kot skupščina SDH.
Eden od malih delničarjev, s katerim smo govorili, se sicer sprašuje, ali bo glede na finančne potrebe za sanacijo po poplavah – premier Golob je nedavno dejal, da bo škoda milijardna in da bomo morali “postrgati povsod, kjer se bo dalo” – konsolidacija lastništva še lahko proračunska prioriteta.
Visoka cena
Boštjančičeva izjava pa nakazuje, da bo vlada v primeru izvedbe odkupa darežljiva do malih delničarjev. Po navedbah finančnega ministra je (bil) za konsolidacijo lastništva distribucij predviden večji del 300-milijonskega zneska, ki ga zdaj dajejo za sanacijo.
Že v sredo smo ministrstvu poslali vprašanje, koliko denarja točno je na bilanci B namenjenega za odkupe delnic, a nam do zdaj niso odgovorili.
Ko so distribucije pred leti na podlagi sklepa SDH začele z odkupom lastnih delnic, so bile pripravljene malim delničarjem plačati okoli tretjino knjigovodske vrednosti delnice, kar je po takratnem poročanju medijev znašalo med 50 in 60 milijonov evrov. Mali delničarji takrat, kot že omenjeno, zaradi prenizke cene niso pristali na prodajo.
Izjava ministra pa kaže na to, da bi SDH lahko tokrat pristal na plačilo po knjigovodski vrednosti, kar bi po neuradni oceni skupni izdatek za proračun dvignilo na dobrih 200 milijonov evrov.
Kdo bi zaslužil?
Distribucije imajo po več deset malih delničarjev. Največji med njimi, ki bi z iztisom tudi največ pridobili, so praviloma investicijski skladi in finančni vlagatelji.
V Elektru Ljubljana, ki ga je do predlani vodil Andrej Ribič, kasneje eden od ustanovnih članov Svobode, so največji mali delničarji Generali (3,92 odstotka), Triglav vzajemni skladi (2,72 odstotka), ciprska Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha (1,65 odstotka) in KD Group (1,47 odstotka). Spomnimo, da se je z zadnjo Gen-I predlani, ko ga je še vodil Golob, dogovarjal za začasni odkup 12,5-odstotnega posrednega deleža trgovca z električno energijo, a na koncu ni dobil zelene luči SDH pod vodstvom Janeza Žlaka.
V Elektru Maribor so največji mali delničarji Pivovarna Laško Union (5,77 odstotka), Kalantia Limited (3,29 odstotka) ter Collis Plus v lasti finančnika Boruta Kuhariča in Neve Kuharič.
V Elektru Celje je največja spet Lahova Kalantia Limited (3,74 odstotka), sledi fiduciarni račun investicijske družbe Intercapital Securities (1,69 odstotka), nato Kuharičev Collis Plus (1,65 odstotka).
V Elektru Gorenjska so največji škofjeloško gradbeno podjetje Bau 1 v lasti Katje Demšar (1,93 odstotka), Pivovarna Laško Union (1,57 odstotka) in Kalantia Limited (1,33 odstotka).
V Elektru Primorska pa Hotel Mrak Boruta Kuhariča (2,5 odstotka), Kalantia Limited (1,28 odstotka) in medijska družba Dnevnik (0,85 odstotka).
Največji mali delničar, ki ima deleže v vseh petih podjetjih, je Igor Lah. Na naša vprašanja o tem, ali je bil v kakšnih pogovorih z SDH, se včeraj ni odzval.
Lahovo podjetje proti poslu Goloba in Ribiča
Igor Lah je leta 2016 sprožil pravne postopke zaradi posla menjave poslovnih deležev med Gen-I in Elektrom Ljubljana, ki sta ju takrat vodila Robert Golob in Andrej Ribič.
Šlo je za dogovor, s katerim je Elektro Ljubljana na Gen-I prenesel svojo trgovsko družbo Elektro energija, v zameno pa dobil 25 odstotkov Gen-EL, projektnega podjetja, ki je 50-odstotni lastnik Gen-I. Ta posel je kasneje Golobu omogočil veliko moč odločanja v Gen-I.
Finance so poročale, da je Lahovo podjetje G. I. Dakota Investments po skupščini, na kateri so potrjevali menjavo, napovedalo izpodbojno tožbo. Ali jo je res vložilo ali ne, ni znano (tudi, če jo je, je jasno, da ni uspelo).
Kot izhaja iz odločbe informacijske pooblaščenke iz januarja 2017, je Lahovo podjetje od Gen-I takrat med drugim v skadu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja zahtevalo cenitveno poročilo in mnenje, ki je bilo podlaga za sklenitev pogodbe o menjavi poslovnih deležev, a je pooblaščenka odločila, da Gen-I tega ni dolžen predati, saj ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (čeprav je bila večina delničarjev podjetja ves čas državnih). Po pritožbi Lahovega podjetja je stališču pooblaščenke pritrdilo tudi upravno sodišče.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje