Vlada napoveduje poroštva energetskim podjetjem za spopad z visokimi cenami

Gospodarstvo 01. Sep 202208:08 > 14:1112 komentarjev
Bojan Kumer
Foto: N1

Vlada je na današnji seji potrdila predlog poroštvenega zakona, s katerim bi država dala poroštvo energetskim podjetjem Gen energija, Holding Slovenske elektrarne in Geoplin za zagotavljanje dodatne likvidnosti za nakup energentov. Kolikšna bodo ta poroštva, ni znano. Vlada je potrdila še predloga dveh zakonov, s katerima cilja na večjo varnost plinske in električne oskrbe v prihajajoči zimi. Za interventni zakon vzporedno teče javna razprava, ki bo trajala do konca septembra, na ministrstvu upajo, da bodo pisci pripomb te posredovali čim prej. Glede na ukrepe je pričakovati odziv okoljevarstvenikov.

Vlada je v odsotnosti premierja Roberta Goloba, ki je na obisku pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu, potrdila predloge treh zakonov s področja energetske oskrbe. Prvi prinaša poroštva za skupini Gen energija in Holding Slovenske elektrarne (HSE) ter in Geoplin za nakup energentov. Cilj je zagotavljanje dodatne likvidnosti in kapitala za nakup neruskega plina, sporočajo z vlade.

Drugi, interventni zakon prinaša ukrepe za morebitne krizne razmere, ki naj bi med drugim v takih razmerah zmanjšali uvozno odvisnost in tudi pritisk na cene energije. Predlog interventnega zakona za obvladovanje kriznih razmer je v ponedeljek vlada poslala v javno obravnavo, ki bo odprta do 26. septembra. Razmere terjajo hitro ukrepanje, pravi vir blizu ministru za infrastrukturo, na drugi strani pa je obvezna javna obravnava. Potencialne pisce pripomb so pozvali, da te oddajo čim prej, nekatere so po informacijah z ministrstva že dobili in vključili v predlog vladi.

Tretji predlog zakona, ki ga je danes potrdila vlada, pa je zakon o oskrbi s plinom. Ta med drugim uvaja varovalke za primer, ko bi odjemalec nenadoma ostal brez dobavitelja ali ponudbe za novega dobavitelja plina – sistem ureja podobno kot pri elektriki, pri katerem se takega odjemalca avtomatsko preklopi na tako imenovano zasilno oskrbo.

Kaj naslavlja zakon?

Kot na N1 pišemo in opozarjamo že dlje časa, bo ta jesen z vidika plinske in električne oskrbe lahko problematična.

Pri plinu je tveganje povezano z možnostjo prekinitve dobav ruskega plina, kar bi po projekcijah pomenilo, da bi bilo pozimi v Evropi premalo plina za vse porabnike. Zato je Bruselj poleti s članicami (z izjemo Madžarske in Poljske) sklenil dogovor o 15-odstotnem letnem zmanjšanju porabe plina (glede na povprečje zadnjih petih let) ter polnjenju skladišč. Če to ne bi zadostovalo, bi sistemski operater v posamezni državi najprej zmanjšal dobave industriji.

Vzporedno s plinsko pa se je razvila še električna kriza. Ceno elektrike, ki je že tako zadnje leto rasla zaradi navezave na plin, so dodatno navzgor pognale težave pri proizvodnji elektrike: suša v Evropi je oslabila hidroelektrarne in tudi jedrske elektrarne, ki potrebujejo vodo za hlajenje.

Nemčija, Italija in nekatere druge evropske države velik del elektrike proizvedejo iz plina, zato v času, ko grozi pomanjkanje tega, iščejo alternative. V Franciji pa so težave s korozijo, ki so prizadele polovico od njenih 52 jedrskih elektrarn, dolgoletno robustno izvoznico elektrike prisilile, da zdaj več elektrike uvaža.

Krško
BOBO

Oktobra bi v Sloveniji lahko primanjkovalo elektrike, saj gre krška nuklearka (na fotografiji) v remont. “Oktober bo velik izziv,” je v ponedeljek za medije dejal šef sistemskega operaterja elektroomrežja Elesa Aleksander Mervar.

Elektrarnam poziv, da se založijo z neplinskim gorivom

Obstaja torej tveganje, da ne bo dovolj plina, prav tako niso izključene redukcije elektrike. Upravljalci elektroomrežja pri nas opozarjajo, da bo izziv predvsem oktober, ko gre krška jedrska elektrarna (NEK) v remont. Ta je bil načrtovan precej pred začetkom vojne, dobavni roki so dolgi, zato bi ga težko prestavili, pravi vir blizu ministrstvu. “Oktober bo velik izziv,” je v ponedeljek po energetskem posvetu, ki ga je gostil predsednik vlade, dejal šef sistemskega operaterja elektroomrežja Eles Aleksander Mervar.

Kaj bo oktobra oziroma vedno v času, ko se pojavijo tveganja za redukcije, drugače, če sprejmemo interventni zakon? Kot pravi vir z ministrstva, je pomembno, da bi v primeru potrditve zakona proizvajalci elektrike dobili nalogo, da povečajo količine (rezervnega) goriva. Kot je že pred dnevi pojasnil Mervar, ima Termoelektrarna Brestanica, naša največja plinska elektrarna, možnost, da preide na kurilno olje, a lahko na ta način v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem proizvede le malo elektrike (deluje lahko le 500 ur). Zakon pravi, da se v primeru kriznih razmer ne bi uporabljala določila iz okoljevarstvenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij.

Krška nuklearka pa bi lahko med oktobrom in aprilom prekoračila pravilo o odvajanju neizrabljene toplote v Savo, ki trenutno pravi, da ta voda v 24-urnem povprečju ne sme za več kot tri stopinje povišati temperature reke Save. Številko bi zdaj dvignili na 3,5 stopinje. Tu je sicer pričakovati pritožbe okoljevarstvenikov, a vir z ministrstva pravi, da bo v kriznih razmerah zadovoljivi oskrbi z elektriko treba začasno dati prednost.

Bi pa ta krizni načrt sprožali v primeru, da bi bile s strani Elesa, ki na 15 minut preverja stanje omrežja, najavljene motnje v oskrbi, je danes pojasnil Kumer. V tem primeru bi preverjali tudi, ali so težave pri nas ali na točkah povezave z drugimi državami, torej ali se težave selijo k nam iz drugih držav.

Lahko bi omejili osvetlitev izložb, parkirišč …

To je na strani ponudbe, prinaša pa tudi ukrepe na strani porabe. Vlada bi v kriznih razmerah lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oziroma hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.

A to se bo, kot napisano, zgodilo v primeru nastopa kriznih razmer. “Ni prepovedano, da vsakdo to stori že danes, nismo pa želeli z zakonom predpisovati tega, preden sploh nastopijo krizne razmere. Nastopamo tenkočutno, če bo potrebno pa bomo okrepili ukrepe;” je dejal Kumer in dejal, da bodo po potrebe omejili osvetljevanje izložb, javnih objektov, parkirišč.

zemeljski plin Baumgarten
Profimedia

Zaloge plina imamo – vsaj tako pravijo

V zakonu o oskrbi s plini pa je več določil, ki urejajo različne stopnje v verigi plinske oskrbe. Plinskim trgovcem na primer – kot smo že pisali – zakon nalaga, da morajo do konca novembra imeti v skladiščih 15 odstotkov naše povprečne letne porabe za zadnjih pet let, kar je skupno okoli 1,1 teravatne ure. Kot smo že večkrat poročali, plinski trgovec Geoplin podatka, koliko plina ima v skladiščih, ne izdaja. S tem je Slovenija ena redkih držav, za katero ni jasno, koliko plina že ima v zalogah in kako napreduje njihovo polnjenje. Za države s skladišči je to predstavljeno na javno dostopni platformi.

Kot pravi vir na ministrstvu, pa se tudi oni zanašajo na okvirna ustna zagotovila vodstva Geoplina, številk pa ni. Vir z ministrstva nam je dejal, da so trgovci zavezani, da imajo tako stopnjo zalog (torej 15 odstotkov letne porabe) ves čas in da bi torej že zdaj morali imeti v skladiščih tak delež plina.

Pomembna novost, ki jo prinaša zakon, je nadomestna oskrba na področju dobav plina. To je varovalka po vzoru tiste, ki jo imamo pri elektriki: odjemalci plina danes, če ta ustavi dejavnost, ostanejo brez plina, po novem pa bo urejen sistem, da bo te odjemalce prevzel drug dobavitelj. Obenem se s predlogom zakona širi pojem gospodinjskega odjemalca. “S tem rešujemo odjemalce v večstanovanjskih stavbah, da imajo enake pogoje pri oskrbi z zemeljskim plinom, ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali v skupnih večstanovanjskih stavbah,” je dejal Kumer. Spomnimo, da je bila to ena od težav v pretekli zimi, saj so prebivalci objektov s skupno kotlovnico padli pod industrijske odjemalce in zato plačevali visoke položnice.

Predlog ureja tudi nekatera pogodbena razmerja: ukinja na primer možnost pogodbenih kazni za primere, ko neko podjetje varčuje s plinom, pogodba s trgovcem pa predvideva kazen, če odjem ni tolikšen, kot je bilo dogovorjeno.

Elektriko iz sonca bodo morali deliti

Zakon med drugim uvaja zahtevo, da državna in občinska podjetja, ki bi se odločila za sončno elektrarno z instalirano močjo 250 ali več megavatov, polovični delež letno proizvedene električne energije razdelijo gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji in oblikujejo skupnost za oskrbo.

Na vprašanje, ali ne bo to zmanjšalo motivacije za ta podjetja, da bi sploh razmišljali o tovrstni investiciji, vir blizu vodstva ministrstva odgovarja, da je ne bo, saj se sončna elektrarna trenutno res izplača. Tudi omejitev na omrežju naj bi bilo po prvih analizah manj, kot bi si mislili. Ministrstvo naj bi kmalu objavilo načrt lokacij po državi, kjer ni omejitev za priklop. Prihaja pa tudi nov zakon, ki naj bi olajšal naložbe v OVE.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar