Slovenski državni holding (SDH) dviguje maksimalno dovoljeno plačilo, bonitete, odpravnine članom uprav državnih družb ter maksimalna nadomestila in sejnine njihovim nadzornikom. V Zavarovalnici Triglav so priporočila že prenesli v politiko prejemkov, v Slovenskih železnicah in Gen energiji pa to načrtujejo. Konkretnih odločitev o povišicah pa za zdaj v šestih podjetjih, ki smo jih vprašali, ni, pretežno državna podjetja so omejena s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom.
Plače se jim bodo lahko zvišale za deset do dvanajst odstotkov, lahko bodo imeli dražje službene avtomobile, več bodo lahko zapravili za izobraževanja in članarine v stanovskih organizacijah, piše v dokumentu.
Podjetja lahko zdaj prilagodijo politiko prejemkov. Nekatera so to že storila, druga nameravajo, tretja še preučujejo. A tista v pretežno državni lasti so omejena s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom, po katerem lahko osnovna plača člana uprave ali poslovodstva dosega največ od tri- do petkratnik povprečne plače v podjetju, variabilni del pa največ 30 odstotkov prejetih osnovnih plač.
Podjetja lahko sicer politiko prejemkov uredijo tudi drugače kot določa zakon, a mora SDH v tem primeru dobiti soglasje vlade. Na SDH pravijo, da do zdaj niso prejeli take zahteve. Prav tako na majskih skupščinah podjetij še niso odločali o predlogih za morebitno zvišanje prejemkov nadzornikom v družbah s kapitalsko naložbo države.
Tudi v upravah šestih (delno) državnih družb, ki smo jih vprašali, za zdaj ni bilo konkretnih odločitev o povišicah.
Žiga Živulovič jr./Bobo
“Z navedenimi priporočili je SDH v delu, ki se nanašajo na prejemke organov nadzora, prvič po 12 letih prilagodil zgornje meje prejemkov (ti niso bili usklajeni niti z inflacijo), na ta način pa omogočil pridobivanje najbolj kompetentnih strokovnih kadrov na vodstvene funkcije ter ustrezno odmeno za prevzemanje vse zahtevnejših nalog in odgovornosti,” pravijo v SDH, ki ga vodi Žiga Debeljak.
Dars upošteva priporočila
Predsednik Darsove uprave Valentin Hajdinjak je lani prejel 174 tisoč evrov bruto, slabih 11 odstotkov več kot leto prej (160 tisoč evrov bruto). Če bi priporočila veljala že za lani, bi Hajdinjak zaslužil 18 tisoč evrov ali okoli desetino več, je pisala Mladina (192 tisoč evrov).
Za zdaj še ni jasno, ali bodo v upravljalcu avtocest, ki je največja naložba SDH, spremenili politiko prejemkov in zvišali plače ali ne. Na to vprašanje so nam odgovorili le, da plačo uprave določa nadzorni svet, prejemke nadzornega sveta pa SDH v vlogi skupščine. Dodali so, da nadzorni svet še ni odločal o spremenljivem delu plačila za uspešnost poslovanja uprave za lansko leto, da pa pri tem upošteva priporočila SDH.
V Darsu so lani vsem zaposlenim (razen uprave) dvignili bruto plače za 160 evrov. Povprečna bruto plača se je povečala z 2.337 na 2.593 evrov. Letos sledi nov dvig za dodatnih 150 evrov.
Z naslednjim letom pa uvajajo indeksacijsko lestvico, ki bo plače v določenem obsegu avtomatsko prilagajala stopnji inflacije. “Če bo inflacija še naprej nadpovprečno visoka (nad 5 odstotkov), bomo s socialnimi partnerji iskali še druge ukrepe za rast plač oziroma ohranjanje njihove realne vrednosti,” pravijo v upravljalcu avtocest, ki od septembra lani vsem zaposlenim omogoča tudi plačevanje premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za hitrejši dostop do specialista.
Borut Živulović/Bobo
Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Darsa, ki je (po knjigovodski vrednosti deleža) največja naložba SDH, je lani zaslužil 174 tisoč evrov bruto. Če bi priporočila upoštevali že za lani, bi prejel 18 tisoč evrov ali okoli desetino več, je pisala Mladina (192 tisoč evrov).
Tudi na železnicah brez konkretnih predlogov
Na Slovenskih železnicah pravijo le, da so prejemki uprave in nadzornikov usklajeni s priporočili SDH in tako imenovanim Lahovnikovim zakonom, ki omejuje plače vodilnih na največ petkratnik povprečne bruto plače zaposlenega.
Letnega poročila za lani še niso objavili, predlani pa je dolgoletni generalni direktor Dušan Mes prejel 135 tisoč evrov bruto.
Letos načrtujejo spremembo politike prejemkov, po tem pa bodo odločali, ali bodo predlagali povečanje osnovnega in/ali spremenljivega dela prejemkov oziroma bonitet uprave ali nadzornega sveta. Konkretnejših predlogov za zdaj ni, pravijo.
Podjetje je sicer zaposlenim z januarjem dvignilo plače za 6,7 odstotka. Po spremembi vladne uredbe je zvišalo tudi povračila za prehrano.
Žiga Živulovič jr./ Bobo
Konkretnih predlogov za zdaj ni, na Slovenskih železnicah, ki jih vodi Dušan Mes, odgovarjajo na vprašanje, ali bodo zvišali plače vodstvu.
Triglav že uskladil politiko prejemkov
V Zavarovalnici Triglav so s 1. majem letos sprejeli politiko prejemkov, ki že upošteva nova priporočila SDH. Zdaj bodo o njej odločali še delničarji, a bo sprejeti sklep posvetovalne narave, pravijo v zavarovalnici.
Na vprašanje, ali bodo dvignili plače vodilnim ali nadzornikom, so v Triglavu odgovorili, da je osnovna plača predsednika uprave skladno z Lahovnikovim zakonom določena v višini petkratnika povprečne bruto plače zaposlenih v družbah skupine v Sloveniji (torej je brez soglasja vlade ne morejo zvišati), medtem ko osnovna plača članov uprave dosega 95 odstotkov osnovne plače predsednika uprave.
Predsednik uprave Andrej Slapar, ki je na položaju okroglih deset let, je lani prejel 267 tisoč evrov bruto, kar je slabih sedem odstotkov več kot v letu pred tem.
Zaposlenim so lani septembra osnovne plače zvišali za 8 odstotkov kot “odziv na razmere na trgu dela in nagrado za dosedanje dobro delo”.
V energetiki za zdaj ne bo povišic
Tudi energetski družbi Holding Slovenske elektrarne in Gen energija za zdaj ne načrtujeta povišic za vodilne.
“Zadnje spremembe priporočil smo prejeli šele pred kratkim in jih bomo proučili,” pravijo v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), medtem ko v Genu napovedujejo, da bodo posodobili politiko prejemkov, a da “v prihodnjih mesecih” spremembe prejemkov niso predvidene.
Iz podatkov na spletnih straneh izhaja, da je Tomaž Štokelj ob novembrskem prihodu v družbo dobil višjo osnovno plačo kot predhodnik Viktor Vračar. Mesečno prejme 14 tisoč evrov bruto, desetino več od Vračarja (12.600 evrov).
Šef Gen energije Dejan Paravan, ki je na položaju od 1. novembra, pa tako kot njegov predhodnik Blaž Košorok prejema 3,5-kratnik povprečne bruto plače v skupini, izplačane v preteklem letu.
V obeh podjetjih so nam na vprašanje, ali so v zadnjem letu dvigovali plače, odgovorili, da to počnejo v skladu s kolektivno pogodbo elektrogospodarstva.
Žiga Živulović jr./BOBO
Šef HSE Tomaž Štokelj je ‘povišico’ dobil ob novembrskem prihodu v družbo. Ima namreč 14 tisoč evrov bruto osnovne plače, kar je desetino več od predhodnika Viktorja Vračarja (12.600 evrov).
V Petrolu lani povišica vodstvu, letos predvidoma ne
Mladina je v petkovem članku izpostavila primer Petrola. Tu ima država le še 23,5-odstotni delež, kar pomeni, da tako imenovani Lahovnikov zakon za vodilne ne velja. Predsednica uprave Nada Drobne Popović je lani prejela 487 tisoč evrov bruto, SDH pa je zdaj nadzornikom odprl vrata, da upravi dvignejo plače za dva tisoč evrov bruto na mesec (torej 24 tisoč evrov letno).
A v Petrolu pravijo, da sprememb prejemkov letos predvidoma ne bo.
Prejemki nadzornikov se spreminjajo na podlagi sklepa skupščine. Na pravkar izvedeni spomladanski skupščini takega predloga ni bilo, naslednja pa bo konec leta, pojasnjujejo v družbi.
Prejemki članov uprave pa se izplačujejo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in internega pravilnika o nagrajevanju dela uprave, ki je skladen s politiko prejemkov. Ta se je nazadnje spremenila leta 2021, lani in letos pa je delničarji niso potrdili. Obakrat je bil proti SDH, glavni razlog pa naj bi bil, da politika ne upošteva odloga plačila variabilnega dela prejemkov. V Petrolu pravijo, da so predlog politike v največji možni meri uskladili s priporočili SDH. Ker politika ni potrjena, pa tudi tu spremembe letos niso predvidene, pravijo.
Tako uprava kot nadzorniki pa so povišico dobili že lani. Prejemki Drobne Popović za lansko leto (487 tisoč evrov) so bili za dobro tretjino večji kot leto pred tem (360 tisoč evrov bruto).
Osnovna plača, ki je pred tem dolga leta znašala okoli 198 tisoč evrov, se je zvišala za 20 odstotkov na 249 tisoč evrov. Zvišal se je tudi spremenljivi del plače, in sicer za 44 odstotkov (na dobrih 192 tisoč evrov bruto). Razlog je dobro poslovanje podjetja v letu 2021. Drobne Popović je imela v letu 2021 13-kratnik povprečne plače podjetju, lani pa se je količnik dvignil na 17-kratnik.
Uprava Petrola pa je nedavno s sindikatom podpisala dogovor o dvigu osnovne bruto plače vsem zaposlenim. Osnovna bruto plača se zvišuje za 8,68 odstotka. Uprava se je hkrati zavezala, da bo, “če oziroma ko bo vzpostavljeno stabilno makroekonomsko okolje, osnovne plače v prihodnje usklajevala z inflacijo”.
Žiga Živulović jr./Bobo
V Petrolu, ki ga vodi Nada Drobne Popović, pravijo, da sprememb prejemkov letos predvidoma ne bo.
Da bi nadzorniška funkcija postala privlačnejša
V SDH sicer pravijo, da je sprememba priporočil manjši del projekta prenove ključnih aktov SDH, ki jih je ta na lastno pobudo aktivno začel izvajati v začetka letošnjega leta.
“Z navedenimi priporočili je SDH v delu, ki se nanašajo na prejemke organov nadzora, prvič po 12 letih prilagodil zgornje meje prejemkov (ti niso bili usklajeni niti z inflacijo), na ta način pa omogočil pridobivanje najbolj kompetentnih strokovnih kadrov na vodstvene funkcije ter ustrezno odmeno za prevzemanje vse zahtevnejših nalog in odgovornosti.”
Poudarjajo, da gre za okvir, torej najvišje dopustne zneske prejemkov, ob izpolnjevanju vnaprej določenih pogojev, upoštevajoč zakonodajo in vsa druga priporočila SDH.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje