Potem ko so sindikati predlagali višji regres za slabše plačane javne uslužbence, vlada ni še niti sporočila datuma pogajanj, poudarja predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Zaradi neustrezne reakcije na izrazito zmeren predlog razmišljam, da bi zaposlene v javnem sektorju pozval, naj nezadovoljstvo izrazijo z enourno prekinitvijo dela," pravi.
Sindikati javnega sektorja so pred tremi tedni vladi poslali predlog za višje zneske regresa, vendar vlada nanj še ni odgovorila, niti ni sporočila, kdaj bi se o tem lahko pogovarjali, pravi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Štrukelj priznava, da vladi predloga ni treba sprejeti, poudarja pa, da se pogajanjem vlada ne more izogniti.
“Zaradi neustrezne reakcije na izrazito zmeren predlog razmišljam, da bi zaposlene v javnem sektorju pozval, naj nezadovoljstvo izrazijo z enourno prekinitvijo dela,” pravi.
1.293 evrov ali do 300 evrov več?
Delodajalci morajo regres tako v javnem kot zasebnem sektorju izplačati do 1. julija. Minimalni znesek regresa je enak bruto mesečni minimalni plači, ki letos znaša 1.203,36 evra. Pri regresu je to neto znesek, saj regres ni obremenjen z davki in prispevki.
Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da bodo že zaradi dviga minimalne plače vsi zaposleni v javnem sektorju prejeli za 128,93 evra višji regres kot lani, ko je minimalna plača znašala 1.074,43 evra. Na podlagi dogovora med vlado in sindikati so sicer javni uslužbenci naknadno dobili še dodatek k lanskemu regresu. Dodatek je bil odvisen od višine osnovne plače, tako da so najslabše plačani dobili 300 evrov, najbolje plačani pa nič.
Če bodo javni uslužbenci letos dobili regres v višini minimalne plače, bo to stalo 229,1 milijona evrov, kar je več, kot je lani stal regres skupaj z dodatki. Sindikalni predlog pa bi pomenil, da bi se skupni strošek povečal za približno 36 milijonov evrov na 265 milijonov evrov, pravijo na ministrstvu.
Sindikalni predlog bi tistim, ki so razvrščeni do 51. plačnega razreda (3.731 evrov osnovne mesečne bruto plače), prinesel za 100 do 300 evrov višji regres od zneska minimalne plače. Sindikati torej želijo, da se letošnjemu regresu doda enak dodatek, kot se je za nazaj dodal k lanskemu.
"Vlada bo predlog preučila in se do njega opredelila," zagotavljajo na ministrstvu, ki ga vodi Sanja Ajanović Hovnik, "vendar pa ob tem opozarjamo, da predlog rebalansa proračuna sredstev za zvišanje regresa za letni dopust ne predvideva."
Štrukelj pa vztraja, da morajo javni uslužbenci dobiti višji regres. "S potrditvijo predloga bi vlada prepoznala posledice inflacije in dejstvo, da zaposleni zapuščajo javni sektor, tisti, ki ostajajo, pa so vedno bolj obremenjeni," pojasnjuje.
Poudarja tudi, da se zaposlenim v javnem sektorju obeta precej nižji regres kot v zasebnem sektorju. "Tudi po našem predlogu bi čistilka v šoli dobila 400 evrov manj od zaposlenih v trgovinah," pravi.
Kakšen regres si lahko obetajo zaposleni v večjih podjetjih, lahko preberete v članku Delodajalci začeli izplačevati regres: koliko denarja bodo dobili zaposleni?.
Med podjetji, ki so odgovorila na naša vprašanja in bodo regres izplačala v enakem absolutnem znesku vsem zaposlenim, bo regres najnižji v Petrolu, kjer bo 1.600 evrov. Najvišji pa v Novi KBM, tam bodo zaposleni dobili 2.253 evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje