V naslednjih dveh dneh bodo šli Srbi vnovič množično na ulice. Najprej v petek, ko bo srbski predsednik Aleksandar Vučić pokazal, da je njegova volilna baza še kako močna, nato pa še v soboto, ko bo množica zahtevala Srbijo brez nasilja (zagotovo pa ne bo manjkalo niti pozivov, da je čas za Srbijo brez Vučića). Pozivi k udeležbi na protestih so z obeh strani močni, Aleksandar Vučić pa se zaveda, da je položaj, v katerem je, zelo resen. "Zato mora na terenu ustvariti občutek, da večina srbskega naroda še vedno stoji za njim," je za N1 povedal dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pa bodo protesti v Srbiji kaj spremenili?
V Beogradu bosta potekala dva protestna shoda: v petek protest prvič organizirajo podporniki Srbske napredne stranke (SNS) predsednika države Aleksandra Vučića, dan pozneje, v soboto, pa bo potekal že četrti shod pod geslom Srbija proti nasilju, na katerem sodelujejo tudi nasprotniki srbskega predsednika in aktualnih oblasti.
Na prvem protestnem shodu Srbija proti nasilju, ki so ga organizirali le nekaj dni po tragičnih dogodkih, se je v Beogradu po navedbah organizatorja zbralo okoli 50 tisoč ljudi. Oblasti so takoj želele minimizirati učinek teh protestov. Vučić je namreč takrat trdil, da je bilo udeležencev bistveno manj, le 9.000. Več deset tisoč ljudi se je zbralo tudi na tretjem protestnem shodu prejšnji petek. Nekateri srbski mediji so poročali celo o najmnožičnejšem protestu v moderni zgodovini te države. Tudi v soboto, ko bo potekal četrti shod, pričakujejo veliko ljudi.
Množica spominja na 5. oktober, a okoliščine danes vseeno pomembno drugačne
Protestniki na teh shodih poleg konca “promocije nasilja v srbski javnosti” zahtevajo tudi Vučićev odstop. Minuli petek je bilo v Beogradu slišati množične vzklike “Vučić, odstopi!” in “Vučić, odidi!”. Vendar je srbski predsednik zagotovil, da se ne bo predal, opozicijo pa je obtožil, da zlorablja žalost naroda.
Pa lahko po teh shodih že govorimo o novi “srbski pomladi”? Nekateri namreč te proteste primerjajo z množičnimi protesti 5. oktobra 2000, ki so odnesli Slobodana Miloševića. Ta je javnost takrat razburil z odločitvijo, da ne prizna poraza na volitvah za predsednika Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) in zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice.
Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede pravi, da je bila situacija takrat radikalno drugačna. “Šlo je namreč za obdobje, ko so bile posledice uničujočih vojn na tleh držav nekdanje Jugoslavije še vedno prisotne – vključno s posledicami Natove intervencije leta 1999 – prav tako je bila takratna ZRJ v hudi gospodarski krizi (visoka stopnja inflacije). Vse to je privedlo do padca režima Slobodana Miloševića – vključno z avtokratskim načinom vodenja ob prisotnosti kleptokracije, omejevanjem temeljnih svoboščin itd.,” doda.
Dr. Faris Kočan (Foto: Jan Gregorc/N1)
Srbski predsednik je po sogovornikovih besedah v tem kontekstu, vsaj tako se trenutno zdi, v radikalno drugačni kondiciji, predvsem pa je trenutno razumljen v drugačni luči. “Vučićeva podoba namreč temelji na ideji Srbije, ki je v obdobju njegovega vladanja doživela visoko stopnjo gospodarske rasti, modernizacije, gradnje infrastrukture in krepitve tako imenovanega srednjega razreda (ter izbranih podjetnikov blizu vladajoče SNS),” pojasnjuje Kočan.
Doda, da je v tem smislu tako imenovano zgodbičenje (storytelling) Vučića podobno tistemu, ki ga poznamo v Turčiji in ki osmišlja idejo o turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu; torej kot o nekom, ki je inherentno povezan s sodobno, moderno, gospodarsko razvito, močno in predvsem (politično) stabilno Turčijo. In v tem kontekstu je po njegovih besedah treba tudi razumeti zgodbo Aleksandra Vučića.
Pridite na protest ali pa se ne vračajte v službo
Vučić bo svojo moč pokazal v petek. Takrat se bodo v središču srbske prestolnice – prvič po obeh strelskih napadih – zbrali tudi podporniki stranke SNS ter predsednika Vučića in njegove politike. Ničesar ne prepuščajo naključju in tako v zadnjih dneh poteka močna kampanja, ki poziva k udeležbi.
Nekdanji uslužbenec Javnega komunalnega podjetja “Gradska čistoća” Bogosav Nešović in predsednik Združenih sindikatov Srbije “Sloga” in poslanec Željko Veselinović sta v pogovoru za N1 Beograd opozorila na velik pritisk, s katerim se spopadajo zaposleni, predvsem tisti v javnih podjetjih. Oblasti in vodstva podjetij namreč od zaposlenih zahtevajo, da se udeležijo shoda v Beogradu.
Vlada po Veselinovićevih besedah pritiska na vsa podjetja, ki poslujejo z državo. Nešović pa je povedal, da se je s podobnimi pritiski v preteklosti srečal tudi sam. “Tudi jaz sem moral na mitinge in odprtje avtocest pripeljati določeno število ljudi. To sem zavrnil in dobil odpoved. Jaz in še trije ali štirje kolegi. Redno sem bil zaposlen, z 20 leti delovne dobe. Našli so neki razlog, to jim ni problem. In zjutraj sem se slišal s kolegi, ki so mi povedali, da so pritiski še hujši kot leta 2019, ko so odpustili mene,” je še povedal Nešović.
Kot pove Kočan, je politična elita pod vodstvom SNS že poslala ustrezne dopise tudi Srbom na severu Kosova, da morajo vsi – brez izjem (tudi ženske in otroci) – v petek priti na protest, v nasprotnem primeru naj se v ponedeljek ne vračajo na svoje delovno mesto. “Zadeva je tako resna, da bo v petek vse zaprto, tudi bolnišnice. V dopisu namreč piše, da bo zdravniška oskrba dostopna zgolj v nujnih primerih. Zagotovo so ti dopisi še bolj prisotni (in imajo še toliko bolj prisoten potencial ob predpostavki gradnje družbe na temelju politike strahu) v sami Srbiji. Ti dopisi kažejo na to, da se Vučić zaveda, da je trenutni položaj resen. Zato mora na terenu ustvariti občutek, da večina srbskega naroda še vedno stoji za njim,” doda.
Ozračje naelektreno, na shode vabijo tudi javne osebe
Ozračje pred prihajajočima protestoma je v Srbiji naelektreno in polarizirano. Razdeljena pa je ne le javnost, ampak tudi javne osebnosti, ki se v zadnjih dneh opredeljujejo “za” Vučića in “proti” njemu oziroma njegovi politiki.
Srbskemu predsedniku je v bran stopila tudi srbska pevkaJelena Karleuša, nekdaj njegova velika nasprotnica. Med gostovanjem na televiziji Pink TV, ki jo nasprotna stran obtožuje širjenja nasilja, je dejala, da protestom Srbija proti nasilju ne gre pripisovati večjega pomena, da naj se jim ne namenja medijska pozornost in da mečejo slabo luč na Srbijo. O srbskem predsedniku pa je povedala, da je tako sposoben, da opozicija praktično ne obstaja. Povsem drugačnega mnenja je njena stanovska kolegica SekaAleksić, ki se je pridružila tistim, ki proteste podpirajo. S tem je postala junakinja srbskih protestnikov.
Jelena Karleuša in Seka Aleksić (Foto: Zajem zaslona /PINK TV in Seka Aleksić/Facebook)
Dr. Faris Kočan pravi, da javne osebnosti izdatno vplivajo na celotno dogajanje, saj izhajajo iz polja relativne apolitičnosti. Gre namreč za podporo ideji o obravnavanju vidika nasilja v vseh družbenih sferah – od fizičnega in psihičnega nasilja tako v sferi javnega kot zasebnega do nasilja nad ženskami ter družbenimi manjšinami (npr. LGBTQ+), ki še naprej ostaja eden perečih problemov vseh zahodnobalkanskih družb.
“Zagotovo lahko ta podpora koristi opoziciji, a gre pri tej podpori predvsem za podporo ideji Srbije brez nasilja, ne pa (tudi ali izključno) podpori opozicije. Seveda pa se s protesti ustvarja ustrezen politični imaginarij, ki bi ga opozicija morala zapopasti in ustrezno instrumentalizirati, da bi lahko računala na morebitno zmago na predčasnih volitvah, če se bodo te res odvile septembra,” doda.
Bi predčasne volitve kaj spremenile?
Morebitne nove volitve po Kočanovih besedah ne bi prinesle večjih sprememb. Vučiću bi odvzele nekaj odstotkov glasov, ki bi se razporedili med skrajno desne stranke (npr. Dveri in Zavetnici) in levoliberalne stranke (npr. Zajedno).
“V tem trenutku pa – kljub množičnim protestom – ni mogoče govoriti o scenariju (z visoko stopnjo verjetnosti), po katerem bi se Vučić in SNS poslovila z oblasti. Je pa realno pričakovati, da bodo ti protesti v Beogradu Vučića prisilili v to, da začne obravnavati vidik nasilja v Srbiji, ne samo medvrstniškega, temveč tudi denimo nasilja nad ženskami in drugimi ranljivimi družbenimi skupinami (npr. LGBTQ+, verske manjšine, narodne manjšine itd.),” še doda.
Vendar po Kočanovih besedah kljub nizu teh tragedij, ki v zadnjih tednih pestijo Srbijo, še naprej govorimo o državi, v kateri so vsi (pod)sistemi dodobra podjarmljeni politični eliti SNS. Na morebitnih predčasnih volitvah bi lahko zato Vučić po njegovem mnenju dobil kakšen glas manj, a opozicija v obstoječi konstelaciji zelo težko porazi Vučića na ravni Srbije. “Pa ne zgolj zaradi podjarmljenosti družbenih (pod)sistemov v državi, temveč tudi zato, ker je trenutna opozicija bolj ali manj ‘že videna’ (v takšni ali drugačni obliki je že bila del koalicije/imela oblast),” doda.
Množica, zbrana na zadnjem protestu Srbija proti nasilju(Foto: Marko Djurica/REUTERS)
“Vučić na drugi strani predstavlja tudi – ob predpostavki tega, kaj politična zgodba Vučića v zadnjih desetih letih ‘govori sama zase’ (Srbija se gospodarsko in infrastrukturno razvija) – idejo politične stabilnosti (SNS kot ohranjanje politične stabilnosti, stabilna Srbija v ‘nestabilni’ regiji itd.). Vse to nekako v psihološkem smislu govori v prid Vučiću in SNS, zato tudi Vučić brez večjih težav lahko napove predčasne volitve in še naprej računa na to, da mu bo uspelo ohraniti oblast,” še pojasni.
Nespametne poteze premierke Ane Brnabić
Na drugem shodu, kjer so protestniki pozvali oblasti k ukrepanju, se je zbralo nekaj deset tisoč ljudi. To pa je zbodlo tako srbskega predsednika kot srbsko premierko Ano Brnabić. Oba sta na družbenih omrežjih objavila fotomontažo s posmehljivim zapisom. Na fotografiji sta premierka in predsednik skupaj z ministrom za finance Sinišo Malijem. Vsi trije se v montaži pojavijo trikrat. Val ogorčenja je v javnosti požela zlasti objava premierke, ki je v pojasnilu protestnike obtožila, da umore izrabljajo za svoje politične namene ter da manipulirajo s številom udeležencev.
Kočan pravi, da gre še za eno v nizu nespametnih reakcij srbske premierke Ane Brnabić, ki s takšnimi dejanji postaja vse bolj nepriljubljena tudi med volilci SNS. “V kontekstu številnih tragedij v Srbiji je Brnabić nekako uspelo ustvariti vtis ‘zasmehovanja’ oziroma ‘zmanjševanja pomena’ teh tragedij za srbsko družbo kot tako. Tovrstna politična dejanja lahko torej koristijo opoziciji, če bo tej uspelo ohranjati ustrezni politični tempo in imeti kontinuiteto pri sporočanju ključnih sporočil; podobno torej kot v Turčiji. Vučić (oziroma Erdogan) lahko izgubi samo ob predpostavki enotne opozicije, ki uspe držati visok tempo in potencialno politično nasilje; s tem namreč utirajo pot vtisu, da niso zgolj zmožni prevzeti oblasti, temveč tudi vladati (in delati v visokih obratih ter sprejemati odločitve),” doda naš sogovornik s FDV.
