S strokovnjakom za kazensko pravo dr. Miho Šepcem skozi izjave premierja Roberta Goloba in obtožbe Tatjane Bobnar v enem najbolj napetih tednov v slovenski politični zgodovini. Se predsednik vlade še giba v okvirjih zakonitega ravnanja ali pa je rob zakona in ustave (že) prestopil? Ga lahko doleti celo kazenski pregon?
Po izjemno napetem političnem tednu, ki se je začel s ponedeljkovim pričanjem nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar pred parlamentarno preiskovalno komisijo, temu pa je sledila vrsta izjav in reakcij predsednika vlade Roberta Goloba, eno pomembnejših vprašanj ostaja, ali se predsednik vlade še giba v okvirjih zakonitega ravnanja ali pa je rob zakona in morda tudi ustave (že) prestopil.
Premier je na obtožbe Tatjane Bobnar odgovoril srdito. Očital ji je laganje pred preiskovalno komisijo in haluciniranje ter dodal, da drži le ena njena navedba: “Edina resnica, ki jo je povedala, je, da sva se maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo, in to je, da očisti policijo janšistov.”
Najbolj resna in v primeru potrditve pravno ter politično dobesedno uničujoča za Goloba je obtožba Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava v zaprtem delu njunega pričanja.
Po informacijah iz državnega zbora sta povedala, da je premier zato, da aretacija ne bi zasenčila zmage na trojnem referendumu, zahteval preložitev prijetja ruskih vohunov. Šef Sove Joško Kadivnik je intervencijo predsednika vlade zanikal, a komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami (Knovs) bo to raziskovala še naprej.
Prav tako ni izključeno, da bomo, če bo za to dovolj članov preiskovalne komisije, videli ne le pričanje Roberta Goloba, pač pa tudi njegovo soočenje s Tatjano Bobnar. Kajti nekdanja notranja ministrica, kot so sporočili iz urada predsednice Nataše Pirc Musar, trdno stoji za vsem, kar je v ponedeljek izrekla.
“V pravni državi se kaj takega sploh ne bi smelo nikoli zgoditi”
Bivša ministrica za notranje zadeve je pred komisijo kot posebej sporne izpostavila tudi besede predsednika vlade, da si ona lahko še povrne njegovo zaupanje, a le v primeru, če bo izgubil službo direktor uprave za policijske specialnosti Martin Jazbec.
“Odgovorila sem mu, da zaupanja ne bom kupovala, da Jazbec ni storil nič narobe in da so delavnopravne zadeve na policiji izključno v pristojnosti njenega predstojnika,” je povedala članom preiskovalne komisije.
Strokovnjak za kazensko pravo in izredni profesor na mariborski pravni fakulteti dr. Miha Šepec pojasnjuje, da predsednik vlade politično lahko vpliva na svoje ministre – lahko jim daje politične usmeritve, denimo na način, da morajo poostriti pregon gospodarskega kriminala ali bolje preganjati korupcijo.
“Zagotovo pa predsednik vlade ne sme vplivati na konkretne postopke policije, tožilstva ali drugih državnih organov. In prav gotovo tudi ne sme zahtevati, da se nekoga nezakonito odpusti”, poudarja Šepec.
Delovnopravna zakonodaja je jasna, dodaja, “in prekinitev delovnega razmerja v državni upravi, tudi na policiji, se lahko izvede samo, če za to obstajajo razlogi, kot jih opredeljuje zakon. Premier nezakonite prekinitve delovnega razmerja ne more zahtevati.”
Ker je premier Golob tudi sam rekel, da je Tatjani Bobnar dan pred imenovanjem njegove vlade naročil, naj “policijo očisti janšistov” oziroma “janšizma”, kot se je popravil kasneje, so v Pravni mreži za varstvo demokracije jasno opozorili, da so povračilni ukrepi na podlagi političnega prepričanja nezakoniti.
Spomnili so še, da ustava vsakomur zagotavlja enake človekove pravice, ne glede na osebne okoliščine, med katere sodi tudi politično prepričanje posameznika. V Pravni mreži ocenjujejo tudi, da takšno postopanje “predstavlja prevzem metod in načina delovanja prejšnje vlade, torej ravno tistih, ki jih trenutna oblast kritizira.”
Dr. Miha Šepec pa pravi, da je pomembno tudi to, kako je bilo to izrečeno. “Če bi premier rekel, ‘treba je očistiti janšiste’, torej tiste, ki so bili postavljeni v času prejšnje vlade, je to lahko tudi neka politična usmeritev. In ne bi mogli tako enostavno reči, da je s tem presegel svoja pooblastila. Če pa imenuje konkretno osebo, ki naj bi jo bilo treba odpustiti, pa je to že neustavno vplivanje na ministra in tega nikakor ne bi smel narediti.”
Lahko premier zaradi navodila o čiščenju janšistov kazensko odgovarja?
V kazenskem postopku za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja se po besedah dr. Mihe Šepca lahko znajde tisti, ki je ukaz neposredno izvršil. V primeru navodila o “čiščenju janšistov” torej tisti, ki bi nekoga dejansko nezakonito odpustil. Kar pa ni predsednik vlade.
“A lahko bi bil napeljevalec h kaznivemu dejanju. To, da nekdo napeljuje h kaznivemu dejanju, je namreč kaznivo. To torej ni povsem nedolžno, razen seveda v primeru, če obtožba ni resnična.”
Jasno je tudi že, da tako premier Golob kot pomembnejši člani Svobode “lovijo trenutek” tudi s tem, ko poudarjajo, da 31. maja lani Golob še ni bil premier, Tatjana Bobnar pa ne ministrica. Tega dne so se namreč Golob, Tatjana Bobnar in Lindav sestali in na tem sestanku je Golob med drugim dejal, da je policijo treba očistiti janšistov.
Vlada je bila v parlamentu imenovana naslednji dan, prav tako je 1. junija vlada Lindava imenovala za v. d. generalnega direktorja policije.
Golob je bil za predsednika vlade v državnem zboru izvoljen 25. maja. Do 1. junija, ko so bili imenovani tudi njegovi ministri, je vlado še vodil odhajajoči premier Janez Janša. Tatjana Bobnar je bila 31. maja že kandidatka za notranjo ministrico, tudi parlamentarno zaslišanje je že prestala in popolnoma jasno je bilo, da bo dan kasneje tudi sedla v ministrski stol.
Ali ima torej poudarjanje Goloba in Svobode, da je 31. maj v smislu politične in pravne odgovornosti nekaj popolnoma drugega kot 1. junij, kakšno relevantno podlago? In ali zmanjšuje težo besed, izrečenih na srečanju Goloba, Tatjane Bobnar in Lindava 31. maja?
“Ne, ne moremo reči, ker on še ni imel vlade, ona pa še ni bila ministrica, to ni nič,” pravi dr. Miha Šepec, saj je možnost vplivanja seveda obstajala tudi 31. maja, in sicer v smislu “ko boš ministrica, stori to in to.”
Šepec poudarja, da velja, kar je dejal že na začetku: če je bil kdorkoli zaradi navodila o čiščenju janšistov nezakonito odpuščen, govorimo o kazenski odgovornosti tistega, ki je nezakonito odpoved pripravil in o napeljevanju h kaznivemu dejanju tistega, ki je k temu napeljeval. Če obtožba ni resnična, pa o kazenski odgovornosti ne moremo govoriti.
Veliko pametneje, pravi Šepec, pa bi bilo, da bi premier, če je to politično navodilo že dal, k temu dodal, da naj se morebitne odpovedi delovnih razmerij seveda speljejo na zakonit način, če zanje obstajajo zakoniti razlogi.
Predsednik vlade se je v tem tednu tudi začudil, kako to, da ga Tatjana Bobnar, policistka in pravnica, nikoli na njunih pogovorih ni opozorila, da so njegova pričakovanja in besede na robu zakona ali celo čez.
Premier je bržkone s tem želel povedati, da obtožbe ne držijo, ampak glede na ta “izgovor” dr. Miha Šepec poudarja tudi, da se od nekoga na položaju predsednika vlade pričakuje, da zelo dobro ve, kakšna so njegova pooblastila.
Tudi ukaz o zamiku aretacije ruskih vohunov bi bil kaznivo dejanje
Na zaprtem delu pričanja sta tako Tatjana Bobnar kot Boštjan Lindav po neuradnih informacijah pripovedovala o prijetju ruskih vohunov v Sloveniji.
Po njunih podatkih naj bi premier vplival na preložitev datuma aretacije, in sicer zaradi koalicijskega slavja na trojnem referendumu. Golob je te navedbe označil za halucinacije, zanikal jih je tudi, kot že omenjeno, šef Sove.
A ker se po besedah predsednika komisije za nadzor obveščevalnih varnostnih služb Janeza Žaklja (NSi) informacije po prvih pogovorih, ki so jih opravili na to temo, ne skladajo, bodo preverjanje nadaljevali in skušali ugotoviti, ali je bil datum aretacije izbran strokovno ali politično.
Ukaz o prestavitvi aretacije zaradi ozko notranjepolitičnih razlogov bi bil kaznivo dejanje napeljevanja k zlorabi položaja, je jasen dr. Miha Šepec.
Nekaj drugega je, dodaja, če za prestavitev datuma aretacije obstajajo utemeljeni razlogi, kot je recimo to, da imajo pristojni organi informacije, da bodo, če še malo počakajo, ujeli še kaj večjega.
Ampak ti utemeljeni razlogi morajo biti podani, opozarja Šepec, kar pa (domnevna) želja predsednika vlade, da ne bi rad zasenčil referendumske zmage, zagotovo ni.
“To bi bilo nedopustno vplivanje na konkretno zadevo državnih organov. Tisti, ki tak ukaz izvrši, pa bi zlorabil svoj položaj. Pravno gledano to niso povsem nedolžne zadeve,” še dodaja kazenski pravnik in profesor na mariborski pravni fakulteti.
BONUS VIDEO: Eksplozije v slovenski politiki: se je ta teden zgodila točka preloma?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje