Virolog Christian Drosten z berlinske univerzitetne klinike Charité, glavni nemški "razlagalec" epidemije, je v podkastu za javno radijsko in televizijsko postajo s sedežem v Hamburgu Norddeutscher Rundfunk (NDR) spregovoril, kako doseči t. i. "idealno imunsko odpornost", koliko odmerkov cepiva bi moralo zadostovati, pa tudi o tem, katere različice koronavirusa trenutno prevladujejo in kdaj bi lahko končno tudi uradno spregovorili o koncu epidemije.
Danska je kot prva članica Evropske unije kljub rekordnemu številu okužb s koronavirusom odpravila skoraj vse omejitvene ukrepe. Vlada namreč računa, da bo pri spopadu z blažjo različico omikron pomagala visoka stopnja precepljenosti v državi.
Zaradi vse večjega števila študij, ki pričajo, da po okužbi z omikronom bolnišnično zdravljenje potrebuje manj ljudi kot pri drugih različicah in da je potek bolezni milejši, se sedaj tudi v Nemčiji razvnema razprava o rahljanju vladnih ukrepov. Kljub temu nemški znanstveniki, vključno z vodilnim nemškim virologom Christianom Drostnom, poudarjajo, da se razmere na Danskem ne morejo primerjati s stanjem v Nemčiji.
“Ena od stvari, ki se niso spremenile, je vrzel v cepljenju v Nemčiji,” je pojasnil v podkastu za nemško javno radijsko in televizijsko postajo Norddeutscher Rundfunk (NDR). Po njegovih besedah je stopnja precepljenosti pred kratkim dejansko začela upadati, zato v nasprotju z Dansko, kjer so se ob visokem številu polno cepljenih prebivalcev odločili za opuščanje ukrepov, o sorodnih ukrepih v Nemčiji ne morejo razmišljati.
“BA.2 ima več konjskih moči”
Pri novih napovedih glede poteka epidemije pomembno vlogo igra tudi nova podrazličica omikrona BA.2, ki smo jo v Sloveniji prvič potrdili konec januarja. Doslej je namreč v petem valu epidemije covida-19, ki ga zaznamuje koronavirusna različica omikron, prevladovala podrazličica BA.1. V Sloveniji smo jo denimo januarja potrdili v večini vseh vzorcev za PCR-testiranje.
Nova podrazličica pa je sedaj na dobri poti, da postane prevladujoča pri vseh koronavirusnih okužbah. V zadnjem tedenskem poročilu Inštituta Roberta Kocha denimo navajajo, da je delež sekvenc, ki sodijo v linijo BA.2, v drugem koledarskem tednu letošnjega leta v Nemčiji narastel na 2,3 odstotka. Glede na predhodne številke, ki so jih beležili, pa je očitno tveganje za okužbo z novo podrazličico večje kot pri BA.1. Ta je sicer v Nemčiji še vedno razširjena.
Kot je za NDR pojasnil Drosten, podatki kažejo, da bi nova podrazličica lahko imela boljšo kondicijsko prednost ter bi posledično bila tudi bolj prenosljiva. To je ponazoril tudi z avtomobilsko primerjavo: motor BA.2 ima nekaj več konjskih moči, pri BA.1 pa je bistveno to, da se lahko izogne imunskemu odzivu telesa.
Čakajoč na velikonočne praznike
Kot je pojasnil glavni nemški virolog Drosten, imajo pri trenutnih napovedih poteka epidemije pomembno vlogo prenosi okužb v šolah. “Jasno smo ugotovili, da veliko prenosov trenutno izvira prav iz šolskih in obšolskih dejavnosti,” je pojasnil Drosten in dodal, da zato upe polagajo prav na velikonočne počitnice, ki bi tovrstno širjenje okužb lahko zaustavile.
Ali bi od sredine aprila lahko novi različici omikrona BA.2 pripadal primat med okužbami, je trenutno, tako Drosten, nemogoče določiti, saj znanstveniki še ne razpolagajo z dovolj natančnimi podatki.
Okužba z omikronom ne nadomesti cepljenja
Imunizacije necepljenega dela prebivalstva s pomočjo okužbe s katero od podrazličic omikrona, tako Drosten, znanstveniki ne priporočajo. Več znanstvenih študij je namreč potrdilo, da je možnost ponovne okužbe s koronavirusom po okužbi z omikron različico precej visoko. “Računanje na to, da se s pomočjo okužbe z omikron različico zaščitimo tako, kot bi se s cepljenjem, ne bo vzdržalo,” je poudaril Drosten.
Glede na veliko število necepljenih v Nemčiji je Drosten spregovoril tudi o “idealni imunizaciji”. Kot je poudaril, bi to dosegli posamezniki, ki bi bili polno cepljeni ter bi prejeli tudi poživitveni odmerek ľ torej tri odmerke cepiva – na podlagi tega pa bi bili vsaj “enkrat, dvakrat ali trikrat s koronavirusom tudi okuženi”.
Na tak način se namreč, tako Drosten, razvije zadostna odpornost sluznice, da v primeru morebitne ponovne okužbe potek bolezni ne bi smel biti težaven. Kdor je polno cepljen ter je koronavirusno bolezen tudi prebolel, je tako najverjetneje zaščiten za več let in se ne bo ponovno okužil, je v pogovoru z NDR še pojasnil vodilni nemški virolog.
Poživitveni odmerek naredi imunsko reakcijo “boljšo, bolj posebno in bolj trajnostno”, je še poudaril Drosten, ki sicer pričakuje, da se bo dolgoročno, torej v obdobju dveh do treh let, potreba po revakcinaciji zmanjšala. “Intervali bodo postali večji, saj bo virus delal manjše evolucijske skoke ter se bo začel kontinuirano razvijati,” je še dodal vodilni nemški virolog, ki sicer meni, da bo tako kot virus influence, ki se spreminja vsakih šest, sedem let, tudi koronavirus kmalu postal sorazmerno stabilen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!