Če bi danes srečali človeka iz zelo daljne prihodnosti, bi verjetno pomislili, da gre za povsem drugo vrsto, ne pa za človeka. In on bi verjetno pomislil enako.
Ko smo pred kratkim pisali, da so znanstveniki izračunali, da čez 250 milijonov let na Zemlji sesalcem (in s tem tudi človeškemu rodu) grozi izumrtje, je verjetno le malokdo pomislil, da bodo takrat naši potomci (in tudi živali) skoraj zagotovo videti povsem drugače kot danes. Zelo verjetno je, da bi, če bi se danes lahko srečali z ljudmi iz daljne prihodnosti, pomislili, da gre za popolnoma drugo živalsko vrsto. Verjetno bi si oni enako mislili o nas. In prav tako zelo verjetno bi oboji imeli tudi prav.
Zakon evolucije je pač neusmiljen. Vrste se skozi zgodovino spreminjajo. Tudi mi smo danes drugačni od prednikov. Pa ni treba gledati daleč v zgodovino. Današnje generacije so v poprečju višje in težje od staršev ali starih staršev. Tudi živijo v poprečju dlje. Če to odštejemo, se ljudje v zadnjih nekaj tisoč letih nismo bistveno spremenili. Če bi srečali svojega prapraprapra … prednika izpred 10.000 let, bi še vedno rekli, da je “eden od naših”. Tega pa skoraj zagotovo ne bi rekli, če bi srečali prednika izpred nekaj sto tisoč let.
Vrsta, ki ji pripadamo, homo sapiens, po znanstvenih spoznanjih obstaja kakšnih 300.000 let, kar je v geološki zgodovini samo “trenutek”. Rod homo – ta vključuje naše neposredne prednike, ki jim lahko vsaj v grobem rečemo ljudje, pa na Zemlji obstaja približno dva milijona let. Od svojih današnjih najbližjih sorodnikov, šimpanzov, se je rod homo ločil pred petimi do desetimi milijoni let. In v vsem tem času smo se resnično spremenili. Kako se je obraz človeka spremenil v zadnjih šestih milijonih let, si lahko ogledate v spodnjem videu.
Ena prvih lastnosti, ki pade v oči, je drugačna poraščenost po glavi, bolj ozek in ploščat obraz, višje čelo, skoraj neizraziti nadočesni oboki, izrazit nos in brada. Tudi če bi pogledali celotno postavo, bi opazili, da smo drugačni. Ker vemo nekaj o tem, kako se je videz človeka spreminjal v preteklosti, pa lahko vsaj malce pokukamo v prihodnost.
Bodo ljudje čez nekaj 10 tisoč let videti kot anime?
Seveda nihče v resnici ne ve, kaj prinaša prihodnost, ampak špekulacije so lahko, če nič drugega, zabavne. Nickolay Lamm, umetnik in raziskovalec, ter genetik Alan Kwan sta se tako poigrala s tem vprašanjem in ustvarila vizualni odgovor na vprašanje: Kako bodo ljudje videti čez 100.000 let, piše revija Forbes.
Tako so nastale risbe, ki prikazujejo, kako bi bil človeški obraz videti čez 20.000, 60.000 in 100.000 let.
Podobe sta ustvarila na podlagi podatkov o spreminjajočem se podnebju, tehnološkem napredku in napovedih o življenjskih okoljih v prihodnosti. Pri tem sta upoštevala tudi pretekle trende v evoluciji. Na slikah hitro opazimo, da bodo naši zanamci videti mlajši. Imeli bodo višja čela, večje oči in manjše spodnje čeljusti, v razmerjih, ki jih danes vidimo pri majhnih otrocih. Tudi nosnice bodo lahko naši zanamci imeli večje, kot jih imamo danes.
Eden od dejavnikov, ki lahko najbolj vpliva na obliko našega obraza, pa je po Kwanovem mnenju genetski inženiring, ki ga je človek sposoben že danes, naši zanamci v prihodnosti pa bodo to znanje zagotovo še nadgradili in človekovo telo prilagodili novim razmeram, predvsem morebitnemu življenju na drugih planetih. Ena bistvenih lastnosti obraza prihodnosti je višje čelo, ki ga bo človek dobil zaradi večjih možganov. To je trend, ki ga opazujemo že od 14. stoletja, piše Forbes. Po drugi strani si antropologi niso popolnoma enotni, ali se naši možgani v resnici večajo ali krčijo, in mnogi se z napovedjo Kwana in Lamma ne strinjajo in pravijo, da je preveč utopična.
Se pa mnogi strinjajo s tako imenovano “juvenilizacijo” človekovega obraza v prihodnosti. Izraz bi lahko prevedli kot “pomlajevanje”. Seveda ne gre za pomlajevanje, kot ga danes poznamo iz reklamnih oglasov kozmetične industrije, ampak da bo obraz prihodnosti zaradi večjih očesnih orbit, manjše brade in bolj kroglastim in razvitim lobanjskim obokom videti mlajši, piše revija Archaeology World. To bi bilo pričakovano, če se bo odvil proces, znan kot “neotenija”, kar pomeni, da bi ljudje dejansko obdržali mladosten videz, ko bi dosegli odraslost, piše časnik.
Da bi se zgodila takšna evolucija, pa znanstveniki pravijo, da bi bila potrebna tudi sprememba velikosti ženske medenice. Ženski porodni kanal je že tako zelo ozek, zaradi česar se človeški potomci v primerjavi z drugimi sesalci rodijo “prezgodaj”, da lahko čezenj spravijo svojo nesorazmerno veliko glavo, in dozorijo šele po rojstvu.
Kaj pa čez milijon let?
Če pomislimo, kako daleč je že 60.000 let v prihodnosti in da o podobi človekovega obraza takrat ne moremo povedati nič dokončnega, si lahko predstavljamo, da je milijon let oddaljena prihodnost čisto ugibanje.
Britanski pisatelj Michael Hanlon je v svoji knjigi Znanost v štoparskem vodniku po galaksiji pisal o tem, da je morda biološko življenje le predhodnica umetno ustvarjenega, ki bo bolj odporno proti izzivoma vesolja, vmesni produkt pa naj bi bili nekakšni kiborgi – v osnovi biološka bitja z umetno dopolnjenimi ali povsem umetnimi udi, organi ali čutili. Tovrstne špekulacije in možne kombinacije pa z današnjega vidika segajo že v polje najbolj divje znanstvene fantastike. Poleg tega je tu povsem filozofsko in celo biološko vprašanje – ali bi takšno bitje še lahko imenovali “človek”?
Sicer pa moramo kot človeštvo najprej do tja sploh priti. Včasih se zdi, da nam prihodnost pri tem ni najbolj naklonjena – že zaradi nas samih (beri: vojne, atomsko orožje, onesnaženje, podnebne spremembe, nebrzdano potrošništvo). Po drugi strani pa seveda vedno ostaja upanje, da nas bo v tem času vendarle srečala pamet in da jo bomo znali uporabiti v svojo in splošno korist.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje