Prvi študijski dan je poseben dan predvsem za bruce, saj prvič prestopajo prag fakultete. O pomembni življenjski prelomnici, ki simbolizira novo stopnico na poti v odraslost, smo se pogovarjali z Melito Puklek Levpušček, redno profesorico z oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Vznemirjenost. Strah. Dvom. Evforija. Zbeganost. Navdušenje. Panika. Radovednost. Strast. Trema. Tesnoba. Vsak začetek je preplet nešteto čustev in nič drugače ni z začetkom študijske poti. Običajno je, da se mladostnik sooča z različnimi čustvi, pomembno pa je, da jih zna ozavestiti in sprejeti. Šele nato se lahko z njimi tudi sooči.
Pogovarjali smo se s profesorico Melito Puklek Levpušček, ki se raziskovalno podrobneje ukvarja s psihosocialnim razvojem mladostnikov in mladih na prehodu v odraslost. Redna profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti, specializirana na področju pedagoške psihologije, se je za začetek vrnila med svoje spomine.
“Prijetno vznemirjenje, odhod iz domačega gnezda, pričakovanje nečesa novega, drugačnega, druženje s študijskimi kolegi, ki imajo podobna zanimanja, ukvarjanje z zanimivimi študijskimi vsebinami, ki vodijo do želenega poklica,” so njene prve asociacije ob misli na začetek študijske poti.
Stopnica višje na poti v odraslost
Začetek študija je prehod v neko novo obdobje mladostnika. Bi ga lahko razumeli kot eno stopnico višje na poti v odraslost? Pojem odraslosti je “izmuzljiv pojem”, meni naša sogovornica. Kako gledamo na odraslost danes in kako so nanjo gledali v preteklosti, se razlikuje. Življenjski kontekst mladih se je spremenil. Mladi so imeli včasih drugačen način življenja, nekatere drugačne vrednote, cilje … Med drugim so se prej poročali, si prej ustvarjali družine in iskali redne zaposlitve. Danes to ni več (nujno) na vrhu prioritetne lestvice mladih po zaključku srednje šole.
Vse več mladih se odloča za nadaljnji študij, namesto čimprejšnje pridobitve poklica, poroke in ustvarjanja družine je mladim pomembna vrednota osebne svobode in samoraziskovanja identitete, pojasnjuje Puklek Levpušček. To je tudi posledica tehnološke in seksualne revolucije, ženskega gibanja in gibanja mladih v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.
Pojem odraslosti, ki so ga avtorji nekoč opredeljevali z objektivnimi kriteriji, kot so biološka zrelost, polnoletnost, zaključek šolanja in vstop na trg dela, stabilna partnerska zveza in ustvarjanje družine, danes razumemo drugače.
“Kot odrasle se mladi danes doživljajo, ko so zmožni sprejeti osebne odgovornosti, neodvisne odločitve in so načelno finančno neodvisni.”
Zapuščanje domačega gnezda
Za mnoge bruce začetek študija pomeni tudi prvo selitev od doma. Prvič na svojem. Prvič samosvoji. Kako skuhati ravno prav kosila? Na katerem programu oprati oblačila? S katerim detergentom očistiti kopalnico? (Za)živeti na svojem je mnogo več kot zgolj pridobivanje novih gospodinjskih veščin.
Selitev mladih od staršev je ena od prelomnic na psihični ravni otrokovega osamosvajanja. Psihološko osamosvajanje se začne v obdobju zgodnjega mladostništva, ko se mladi ločujejo od ponotranjenih, idealiziranih starševskih podob in hkrati razvijajo lastno neodvisno identiteto, pojasnjuje Puklek Levpušček. Novo čustveno oporo mladostniki iščejo v vrstnikih, pa tudi medijsko vplivnih osebah. Z njimi se poistovetijo in se zgledujejo po njihovih vedenjih, zanimanjih in prepričanjih.
“Korak v lastnem razvoju mora narediti cela družina, tudi starši”
Tudi za starše, ki se kar naenkrat znajdejo v veliko bolj prazni hiši, je to pomemben mejnik. Nemalo staršev se lahko ujame v past in (nehote) svojim otrokom prereže krila na letu iz gnezda.
“To je posebej zahtevno za starše, ki zaščitništvo in nadzor, velikokrat na nezavedni ravni, pojmujejo kot bistven element svoje starševske vloge. Tako lastno tesnobnost, ki se poraja zaradi sprememb, ki jih opažajo pri svojem odraščajočem otroku, in vse manjše moči in vpliva nanj, projicirajo v možne nevarnosti ‘tam zunaj’, ki bi lahko škodile mladi osebi,” pojasnjuje profesorica, ki dodaja, da mora zato “družina kot sistem narediti korak v lastnem razvoju, tudi starši pa morajo spreminjati svojo vlogo v odnosu do odraščajočega otroka”.
Kljub temu profesorica meni, da se večina staršev veseli otrokovega vstopa v novo življenjsko obdobje.
“Pomembno je, da pokažemo naklonjenost otrokovemu procesu osamosvajanja in se tudi kot starši veselimo novih izkušenj, ki jih bo pridobil v novem okolju,” pravi profesorica s filozofske fakultete.
Tudi burno obdobje v odnosu med staršem in otrokom se konča
Pomemben del odraščanja in osamosvajanja mladostnikov je torej oblikovanje lastne identitete, ki se med drugim lahko kaže v otrokovi samozadostnosti in “vsevednosti”, kar starše jezi in pogosto pripomore h konfliktom. Po določenem obdobju se preizkušanje lastne samozadostnosti zaključi. Otrokov odnos do staršev se spremeni. Znova se začnejo približevati staršem. Otroci sprejemajo razlike med sabo in starši. Z njimi želijo ostati čustveno povezani. Na neki točki se vzpostavi kakovosten odnos med dvema odraslima osebama, je za N1 razložila pedagoška psihologinja.
“Temu botruje tudi dozorevanje tistih možganskih področij, ki omogočajo psihosocialno zrelo odločanje, boljše uravnavanje čustvovanja, bolj relativističen pogled na kompleksne družbene situacije.”
Odraščanje je (tudi) sprejemanje lastnih odločitev
Mladi morajo začutiti, da so odgovorni sami zase. Da sprejemajo svoje odločitve in zanje prevzemajo odgovornost.
Šele ko je oseba pomirjena s sabo, ima zgrajeno stabilno, notranje skladno identiteto, svoja dejanja pa doživlja kot avtonomna, lahko lažje izpolnjuje ostale odgovornosti, kot so predano partnerstvo, vloga starša ali skrb za ostarele starše.
S podpisom študijskega vpisnega lista je, takrat še dijak, sedaj študent, že sprejel pomembno karierno odločitev, ki je vse prej kot preprosta. Danes je na voljo neskončno izbir, možnosti in priložnosti, med katerimi mora dijak prepoznati tisto, ki mu najbolj ustreza.
“Predstavljajmo si sebe sredi velikega supermarketa, s policami, na katerih je ogromno neznanih izdelkov različnih podjetij in z različnimi imeni, želimo pa izbrati na primer sadni jogurt, v okusu katerega bomo uživali in po možnosti ne bo vseboval preveč sladkorja. Lotimo se brskanja po policah, branja specifikacij izdelkov, ampak več kot spoznavamo, bolj smo zmedeni. Izdelkov ne poznamo, opisi ne pričarajo okusa.”
Nekateri dijaki so pri poklicnem svetovanju deležni več pomoči, drugi manj. Na koncu koncev pa so vsi sprejeli (svojo) odločitev. Naša sogovornica meni, da bi bila dodatna pomoč šolskih svetovalnih služb dobrodošla.
Prilagajanje novim študijskim obveznostim
Prehod mladih iz srednje šole na fakultete je povezan tudi s prilagoditvijo novim študijskim obveznostim. “Na fakulteti je več navidezne svobode, saj predavanja na večini fakultet niso obvezna, izpiti pa pogosto potekajo konec semestra. Nekatere študente lahko ta sistem zavede, posledično pa se študija ne lotijo z resnostjo in izpolnjevanjem sprotnih obveznosti,” pravi Puklek Levpušček.
Kdo je v tej zgodbi profesor oziroma kaj bi moral biti?
Na motivacijo za študij vpliva spodbudno študijsko okolje. Tukaj bi morali svoj del prispevati fakultete in profesorji. Poleg tega, da profesorji sledijo sodobnim trendom poučevanja, Puklek Levpušček poudarja, da je pomembno, da se zna profesor “vživeti v potrebe, interese in osebne značilnosti študentov in njihove življenjske okoliščine”.
“Šele ko posameznik prepoznava, da lahko tudi v izobraževalnem kontekstu zadovoljuje svoje psihološke potrebe, lahko tudi lažje osmisli svojo učno izkušnjo in je motiviran, da v tem kontekstu aktivno deluje,” je dejala sogovornica.
Zajemite študentska leta z veliko žlico
Pogosto slišimo, da je študentsko obdobje najlepše obdobje v življenju. A zakaj je to tako radostna prelomnica v življenju? “Na začetku maturantskega plesa ob zaključku srednje šole so bodoči bruci gotovo zapeli Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus (veselimo torej se, mlada nam je duša). Človeško življenje je razdeljeno na starostna obdobja, v katerih izpolnjujemo razvojne naloge in se dobro počutimo, ko so izpolnjene. Zato je vsako obdobje po svoje lepo,” je dejala sogovornica.
Študentska leta so lahko zelo intenzivna, je pojasnila, hkrati pa so “zanimiva, polna novih spoznanj in znanstev”. Gre za obdobje, ko mladi še nimajo toliko obvez in so bolj svobodni kot v kasnejših obdobjih v življenju. Mladi lahko izkusijo stvari, ki jih morda ne bodo mogli takrat, ko bodo odrasli. “Zatorej: veselite se in izkoristite priložnosti, ki vam jih ponuja življenje!”
Psihosocialna svetovalnica
Univerza v Ljubljani je ustanovila psihosocialno svetovalnico, namenjeno mladim, ki se soočajo z vprašanji na področju medosebnih odnosov, študija, lastne identitete, stiskami ali pa se želijo z nekom pogovoriti zgolj o vsakdanjih vprašanjih. Svetovalnica deluje na štirih lokacijah, in sicer na Pedagoški fakulteti, Zdravstveni fakulteti, Fakulteti za matematiko in fiziko, Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in v Študentskem naselju Rožna dolina. Študenti in zaposleni, ki si želijo posveta, zgolj pišejo svetovalcu po elektronskem sporočilu in se z njim dogovorijo za termin. Kontakti so na voljo na spletni strani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje