Kako se bolje ujeti s sogovornikom? Znanstveniki pravijo, da je skrivnost v "rožnatem šumu"

Znanstveniki so v novi študiji ugotovili, da je skrivnost pogovora, ki je zadovoljiv za obe strani, v tako imenovanem rožnatem šumu. Tovrstni koncepti običajno bolj pritegnejo jezikoslovce, vendar so raziskovalci s kolidža Dartmouth ugotovili, da je ta koncept primeren za nov vpogled v to, kaj sestavlja dober pogovor.

Kot je za The Guardian pojasnila Kathryn O’Nell, glavna avtorica študije, v fiziki govorimo o rožnatem šumu kot o pojavu, ki "obstaja na robu kaosa; tam se je mogoče zadržati, a ne obtičiš".

"To je še posebej prikladno za pogovor – pri neki temi se lahko zadržiš dovolj dolgo, da se spoznaš in jo poglobljeno raziščeš, hkrati pa tam ne obtičiš, ko pogovor postane dolgočasen," pojasnjuje O’Nell.

Raziskovalci so analizirali več kot 1.000 pogovorov med neznanci, ki so po klepetih odgovarjali na njihova vprašanja. Ugotovili so, da so ljudje v pogovorih bolj uživali in občutili močnejši občutek povezanosti, kadar so ti pogovori vsebovali več rožnatega šuma.

Da bi ugotovili, ali to velja tudi zunaj kroga neznancev, so raziskovalci izvedli podobno analizo pogovorov med prijatelji o izkušnjah, ki so jih oblikovale. Tudi v tem primeru je več rožnatega šuma pomenilo, da so bolj uživali v pogovoru.

Strinjanje lahko pomeni zdolgočasenost

Kaj naredi pogovor odličen, je seveda zelo težko opredeliti. V drzni uvodni izjavi so avtorji študije zapisali: "Dober pogovor je kot pornografija – težko ga je opredeliti, a ga prepoznamo, ko ga vidimo."

Laično ocenjujemo, da so ljudje med dobrim pogovorom usklajeni, vendar dr. Emily Finn, nevroznanstvenica in ena izmed avtoric članka, pravi, da je to lahko tudi neverjetno dolgočasno. "Ljudje so lahko usklajeni, ko ponavljajo besede drug drugega in se vrtijo okoli ene same teme," ponazarja za Guardian.

O belem šumu govorimo, kadar ljudje ne sledijo temu, kar je bilo pravkar rečeno: pogovor lahko skače sem in tja ali pa prevlada oseba, za katero se zdi, da ne upošteva odzivov sogovornika. O rdečem šumu govorimo, ko ljudje posnemajo jezik drugega in obtičijo. Rožnat šum leži nekje vmes: ljudje se med raziskovanjem določene teme usklajujejo, nato pa se oddaljijo, ko nekdo vpelje nove ideje ali poglede. Nato se ponovno zbližajo, da bi te ideje raziskali.

Stopnja "rožnatosti" pogovora je odvisna od udeležencev, vendar O’Nell za Guardian poudarja, da se te veščine lahko naučimo oziroma jo razvijamo. V okviru študije je ekipa analizirala podkaste z dvema voditeljema in ugotovila, da se je "rožnatost" njunih pogovorov povečevala skozi prvih 50 epizod.