Med obiskom kavarne se mu je porodila ideja: vijoličasta sestavina, ki osvaja splet

31-letni Jeffrey Cesari je v otroštvu med obiskom sorodnikov na Filipinih pogosto užival ube, vijoličasti jam, ki izvira od tam. A vendar se mu je šele pred sedmimi meseci, ko je gomolj opazil v pijači v turški kavarni, nenadoma porodila poslovna zamisel.

Menil je, da če ljudje v Istanbulu pijejo kavo z ubejem, bi lahko podoben izdelek lansiral tudi v Parizu, svojem domačem kraju, piše CNN.

Šele takrat pa je ugotovil, da je živilo s prepoznavnim vijoličastim odtenkom pravzaprav precej težje dostopno, zlasti po nedavnem porastu njegove priljubljenosti na družbenih omrežjih.

Cesari se je sprva obrnil na Facebook skupine in klepetalnike umetne inteligence, vendar spletnim mestom ni povsem zaupal, zato je iskanje odložil do februarja, ko je obiskal svojo družino na Filipinih. Tam je obiskal številne pekarne in veletrgovce, vendar je opazil, da jih večina ni želela deliti informacij o svojih dobaviteljih.

"To je bil trenutek streznitve," je priznal 31-letnik. Menil je, da moraš biti za kakovosten ube prisoten na terenu, da izdelek vidiš in ga preizkusiš. "Treba je biti previden. Pri nekaterih dobaviteljih ne veš, ali so res transparentni."

Po nasvetu sorodnika se je Cesari iz Cebuja, kjer živi njegova družina, odpravil na sosednji otok Bohol, da bi se srečal s kmeti, ki so mu ponudili dobavo desetih kilogramov ubeja na mesec.

Kot dodaja CNN, si Cesari prizadeva, da bo svojo mešanico za pripravo ube latteja, poimenovano Ube Signature Paris, lahko lansiral do konca letošnjega junija. "Čutim, da ima ube latte velik potencial," je dejal Cesari, obenem pa priznal, da opaža, da ima danes več ljudi podobne ideje.

Zanimanje za ube vse bolj v porastu

Ube je bil dlje časa v večjem delu sveta precej neznan ter prepoznan in najpogosteje uživan zgolj v filipinskih skupnostih. V zadnjih letih pa si je pridobil sloves naslednika matche, svetlo zelenega japonskega napitka, ki je hitro postal stalnica v kavarnah.

Pomanjkanje matche na svetovni ravni lani je namreč nekatere blagovne znamke spodbudilo, da so začele uporabljati ube, ki ima prav tako azijske korenine, blag okus in izrazito barvo, je povedala Rhea Topacio, ustanoviteljica podjetja Panama World.

"Zanimanje za ube je v porastu," je razkrila Topacio. "Ljudje vedno iščejo nekaj novega, zlasti sedaj, ko imamo vse na družbenih omrežjih."

Več svetovno znanih verig kavarn je tako nedavno predstavilo nove napitke z okusom ubeja, med njimi Starbucks in Costa Coffee.

Čeprav ube še vedno ni dosegel enake prepoznavnosti kot matcha, je vse bolj priljubljen, kar predstavlja težavo njegovi manj razviti dobavni verigi. Podjetja pogosto nočejo razkriti svojih dobavnih virov, številni potrošniki pa po besedah Topacio ne prepoznajo, ali okušajo pravi ube ali ne.

Dejala je, da želi v luči tega primarno pomagati filipinskim kmetom, ki imajo zaradi pomanjkanja neposrednih povezav s potrošniki v tujini manj koristi od svetovnega povpraševanja. Pomanjkljivosti v lokalni dobavni verigi povzroča tudi neenakomerno razporeditev po državi, je še ocenila.

Naraščajoče svetovno povpraševanje je lani povečalo izvoz ubeja in izdelkov na njegovi osnovi na več kot tri milijone dolarjev (približno 2,6 milijona evrov), kar predstavlja 20-odstotno rast v primerjavi z letom 2024.

A prepričati kmete, da bi ga pridelovali več, se je izkazalo za velik izziv. Nacionalna proizvodnja ubeja se je namreč leta 2025 v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala za 6,7 odstotka.

Kot piše CNN, ube potrebuje od devet mesecev do enega leta, da dozori, medtem ko lahko nekatera druga živila, kot je krompir, prinesejo dobiček že v manj kot treh mesecih. Kmetje v odročnih območjih pa imajo težave tudi pri iskanju kupcev, zato jim je pogosto lažje prodati pridelek posrednikom po nižjih cenah, namesto da ga sami spravijo na trg.

Ponudba bi se lahko dodatno skrčila, saj mlajše generacije opuščajo kmetijstvo. Manjša proizvodnja in večje povpraševanje obenem pomenita tudi manj semenskih gomoljev za prihodnje sezone.

Da bi kmetom zagotovili večjo finančno varnost, je skupna pobuda lokalnih organizacij v sklopu projekta Bohol Ube začela sprejemati naročila za ube po fiksnih pogodbenih cenah od tujih strank, vključno s Cesarijem, ki za svojo mešanico preizkuša tamkajšnje pridelke.

Kriza tudi na domačem trgu

Zaradi pritiskov v dobavni verigi ubeja primanjkuje tudi na domačem trgu. Na državni univerzi Benguet, kjer iz ubeja izdelujejo marmelado, znano kot ube halaya, opažajo povečano povpraševanje, saj poslovneži po novem kupujejo na stotine embalaž hkrati.

Energetska kriza je razmere še poslabšala in upočasnila proizvodnjo. "Tokrat je povpraševanje res veliko," je dejala vodja obrata Johnabel Basatan. "Ljudje, ki kupujejo samo za domačo porabo, ne morejo imeti več." Ob tem je dodala, da zaradi omejenih zmogljivosti ne morejo povečati proizvodnje.

Medtem so se cene surovega ubeja po besedah Basatan v primerjavi z obdobjem pred dvema letoma zvišale za približno 38 odstotkov, lani pa je njihov dobavitelj lahko dostavil le polovico običajnega naročila, ki znaša približno 3.000 kilogramov.