V zadnjih nekaj sezonah smo na modnih pistah priča obuditvi trenda, ki so ga v tujini zaradi njegovi ''normalnosti'' oz. običajnosti poimenovali normcore.
Normcore, kot nakazuje že ime, v modnem smislu pomeni biti videti “normalno”, vendar na rahlo stiliziran, samozavedajoč se način. Serija Seinfeld iz 90. let prejšnjega stoletja je na primer opisana kot predhodnik normcore estetike s svojimi flisi, spranim džinsom in udobnimi tekaškimi copatami. Sicer pa je ta izraz leta 2008 skoval Ryan Estrade v gostujočem stripu za spletni strip Templar, Arizona. Leta 2013 je besedo uporabila skupina za napovedovanje trendov v svojem poročilu o revoluciji mladostniške mode, kjer se je nanašala na odnos, ne na kodeks oblačenja. Leta 2014 je avtorica Fiona Duncan v članku v reviji New York združila normcore odnos s konceptom, ki je vključeval nevtralno oblačenje, pri katerem ne želimo izstopati. Prav to razumevanje normcora je potem postalo zelo priljubljeno v modi. Danes gre za uniseks modni trend, za katerega so značilna nezahtevna oblačila povprečnega videza. Moda normcore vključuje kavbojke, majice s kratkimi rokavi, puloverje, srajce na gumbe in superge.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za antimodo in da z izbiro normcore modnih kosov človek želi nekakšno anonimnost in neizstopanje, pa je v zadnjih letih ta trend toliko napredoval, tako da že lahko govorimo o obratnem učinku, ki v svetu avantgardne mode, kjer vsi želijo izstopati, danes pravzaprav izstopa tisti, ki ne kriči po pozornosti. Pri tem imajo oblačila seveda glavno vlogo, in sicer predvsem izbira krojev, barv in materialov, ki nakazujejo na domačnost, običajnost, nosljivost in lahkotnost, ki jih povezujemo z ležernimi oblačili, predvsem tistimi za prosti čas in domače okolje.
Trend normcore je torej interpretiran kot reakcija na nenehno spreminjajoče se modne trende, saj se oblačila normcore na splošno obravnavajo kot brezčasna in nanje trendi ne vplivajo. Zato ne čudi, da so tudi modni oblikovalci čedalje bolj naklonjeni temu “trendu”. Pravo evforijo (pa tudi ogorčenje) je na primer prejšnjo sezono povzročila kreativna direktorica znamke Prada, ki je na modno brv poslala manekenke v običajnem belem topu, katerega edina luksuzna kakovost je Pradin logotip. Majica iz džersija namreč stane dobrih 900 evrov.
V podobno smer gredo tudi nekateri drugi modni oblikovalci in luksuzne modne hiše. Svojo verzijo bele majice brez rokav so predstavili tudi pri znamki Bottega Veneta in poleg tega ustvarili celotne videze, ki temeljijo na načelih normcora – sprane široke kavbojke, belo majico in karirasto srajco, ki spominja na delovna oblačila iz flanela, je na njihovi modni reviji za pomlad in poletje 2023 nosila celo Kate Moss. Združevanje normalnosti oz. običajnosti z luksuzem in eksluzivnostjo, kakršno prizana supermanekenka definitivno predstavlja, je torej nova modna normalnost.
Pri tem moramo seveda biti pozorni na detajle, ki razlikujejo običajna oblačila od luksuznih. Čeprav se na prvi pogled zdi, da razlik ni, so modne hiše pretkane in – kamor je le mogoče (subtilno ali ne) – vključijo svoj logotip. Lahko bi razpravljali o kakovosti in izbiri materialov, a roko na srce, pogosto tudi najbolj razkošni materiali ne opravičujejo astronomskih cen. Lahko pa pobližje pogledamo krojenje in dizajn, ki oblikovalske izdelke ločuje od tistih iz trgovin hitre mode – še vedno se namreč najdejo razlike in detajli, ki takšne modne kose naredijo bodisi modne ali ne.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
