Nova študija ugotavlja, da finančne skrbi lahko pustijo posledice na možganih

Strokovnjaki so v novi raziskavi, v kateri je sodelovalo 2.759 ljudi iz Združenega kraljestva, ugotovili, da bi lahko finančni stres vplival na način staranja možganov, piše Euronews.

Kot je pojasnil raziskovalec Jacques Wels, je kopičenje finančnih stisk namreč povezano z najslabšimi izidi na področju kognitivnega zdravja. Sodelujoči v raziskavi, ki so se v zgodnji in srednji odraslosti spopadali s finančnimi težavami ali živeli z nizkimi prihodki, so pri 53 letih dosegali slabše rezultate v primerjavi z drugimi, pri 71. letu pa so kazali tudi znake možganske atrofije.

Raziskovalci so ocenili, da se je pri teh udeležencih med 53. in 69. letom upad verbalnega spomina upočasnil. To po njihovih besedah kaže na to, da so se znaki kognitivnega upada pojavili že v srednjih letih.

Ob tem so poudarili, da finančne stiske povečujejo kognitivno obremenitev, zaradi česar imajo lahko možgani slabšo zmogljivost za sprejemanje odločitev in ohranjanje pozornosti.

"Dolgotrajno spopadanje s finančnimi težavami v odraslosti lahko zato povzroča kronični stres v sistemih, ki sodelujejo pri kognitivni obdelavi, kar lahko sčasoma privede do kognitivnih motenj," so zapisali v študiji.

Raziskava je pokazala tudi, da bi lahko finančni stres izraziteje vplival na staranje možganov pri moških, ljudeh, ki so odraščali v slabših socialnoekonomskih razmerah, in tistih, ki so genetsko nagnjeni k tveganju za Alzheimerjevo bolezen.

Strokovnjaki ugotovitve raziskave povezujejo tudi z demenco

Kot še piše Euronews, so avtorji študije ocenili, da bi lahko preprečevanje finančnih stisk pomagalo zaščititi ljudi pred slabšanjem kognitivnih sposobnosti obenem pa tudi pred boleznimi, kot je demenca.

Ta ostaja eden največjih zdravstvenih izzivov. Leta 2019 je na primer prizadela 57 milijonov ljudi, do leta 2050 pa naj bi ta številka po napovedih strokovnjakov presegla 150 milijonov.

Znanost se zato vse bolj osredotoča na iskanje dejavnikov, na katere lahko sami vplivamo, da bi lahko upočasnili kognitivno staranje in zmanjšali tveganje za razvoj bolezni.

Avtorji so poudarili tudi, da ugotovitve raziskave sovpadajo s trenutno krizo visokih življenjskih stroškov, s katero se spopada rekordno število gospodinjstev. Podatki po njihovih navedbah tako potrjujejo pomen podpore tistim, ki so finančno bolj ranljivi.

"Naše ugotovitve kažejo, da bi pomoč ljudem v finančnih stiskah in zmanjševanje dolgotrajne revščine lahko v prihodnosti pomagala pri preprečevanju upada kognitivnih sposobnosti in primerov demence," je dejala avtorica študije Praveetha Patalay.