Kitajska "zgodovinska" mesta, ki to niso: zakaj so tako priljubljena?

Velik del kitajske zgodovine je v več tisoč letih svojega obstoja izginil v požarih, vojnah, plenjenjih in revolucijah. Kitajci so se s to težavo spopadli tako, da so po vsej državi iz nič zgradili cele navidezno starodavne vasi. Gre za koncept, imenovan fanggu – znamenitost "zgodovinske imitacije".

Vsaka podrobnost teh "zgodovinskih" vasi je skrbno zasnovana. Trte množično presajajo, strešnike pa umetno postarajo z mehanskimi postopki. Rezultat je zmes dinastične zgodovine, arhitekture in geografije.

Za številne domače turiste, ki jih bremeni stagnirajoče gospodarstvo, se zdijo vasi fanggu popoln pobeg. Ko prispejo tja, se lahko oblečejo v tradicionalne oprave in se v njih profesionalno fotografirajo. Takšna fotografiranja so postala viralna uspešnica na priljubljenem družbenem omrežju Xiaohongshu (RedNote).

Zdaj se temu pridružujejo tudi tuji obiskovalci. Družbena omrežja in popularizacija kitajske navade ter estetike je številne mlade spodbudila, da načrtujejo počitnice na Kitajskem. Toda kakšna so mesta fanggu v resnici?

Vodno mesto Gubei (Peking)

Gubei leži ob vznožju odseka Simatai na Velikem kitajskem zidu. Ima kanale, tlakovane ulice, čajnice, osvetljene z lampijoni, in hiše s sivimi strešniki. Obiskovalci naj bi med vožnjo s čolnom ali sprehodom po osrednjem trgu dobili vtis "rečnega življenja" iz časa dinastije Qing.

Gubei namreč opisujejo kot klasično vodno vas pokrajine Džiangnan, čeprav takšne vasi na severu Kitajske nikoli niso obstajale. Mesto torej ni nikakršna starodavna relikvija. Leta 2014 ga je zgradilo državno podprto podjetje. Naložba v vrednosti 600 milijonov dolarjev (okoli 526 milijonov evrov) je združila dve najbolj priljubljeni kitajski znamenitosti, Veliki kitajski zid na severu in vodna mesta na jugu. Kar je nekoč od Pekinga zahtevalo dve uri leta, je zdaj dosegljivo v dveh urah vožnje.

V zadnjih letih je Gubei osvojil srca – in denarnice – utrujenih prebivalcev Pekinga ter radovednih tujih turistov. Turistične platforme danes ponujajo enodnevne izlete, ki združujejo obisk Velikega zidu in vodnega mesta, obljubljajo pa "pobeg od mestnega vrveža v starodavno vas".

Julija 2026 so nastanitve v mestu zbrale več kot 10.000 rezervacij. Za večino turistov dejstvo, da Gubei nima prave zgodovine, kot kaže, torej ni odločilen dejavnik.

Nekateri pa si vendarle želijo, da bi bili organizatorji izletov bolj transparentni. Minyada Chotichaicharin, tajska študentka na izmenjavi, je Gubei obiskala aprila. Njen dvourni ogled je vključeval rokodelske delavnice, lokostrelstvo, termalne vrelce in klasično vožnjo s čolnom. Šele po obisku je izvedela, da Gubei ni tako starodaven, kot je videti. Priznava, da jo je to razočaralo.

"Ne bi me motilo, če bi bil na novo zgrajen, težko pa se je znebiti občutka, da si bil zaveden," je povedala za CNN.

Datang Everbright City (Šian)

Okoli leta 750 je bil Šian največje in najbolj svetovljansko mesto na svetu. Kot pomembna postojanka svilne poti je vrvel od trgovcev iz Azije, Evrope in Bližnjega vzhoda. Danes je Šian izrazito kitajsko mesto, ki pa je zgradil tudi svoje "mesto, ki nikoli ne spi".

Datang Everbright City je živahna oživitev zlate dobe dinastije Tang. Ker brez težav spregleda policijsko uro, ki je veljala v stari Kitajski, 2,1 kilometra dolga peš cona vsako leto privabi skoraj 75 milijonov obiskovalcev. Nekatere privlači zgodovina, večino pa navdušuje z neonskimi lučmi prežeto nočno življenje.

Najnovejša uspešnica v mestu so t. i. poroke skozi čas, ki zajemajo tri različna zgodovinska obdobja. To maratonsko snemanje zahteva tri različne kostume: rubinasto rdeče hanfuje iz obdobja Tang, elegantne čipaoje iz republikanskega obdobja ter sodobne bele poročne obleke zahodnega sloga. Storitev obsega scenarista, režiserja, vizažiste, stiliste, snemalce in celotno igralsko zasedbo.

A poročno "potovanje skozi čas" ni poceni. Nekateri priznavajo, da so jih starši ostro kritizirali, ker so za takšen paket obiska mesta porabili celo mesečno plačo. Toda za generacijo mladoporočencev, ki je odraščala ob kitajskih zgodovinskih televizijskih dramah, se mnogim zdi takšna naložba vredna svojega denarja.

Staro mesto Kašgar (Šindžiang)

Pokrajina Šindžiang na severozahodu Kitajske se že stoletja nahaja na križišču trgovskih poti in kultur. Je dom več muslimanskih etničnih manjšin, med katerimi so najštevilčnejši Ujguri. Na Kitajskem številni prebivalci drugih delov države Šindžiang dojemajo kot nekakšen "divji zahod".

A kitajski vlagatelji so izkoristili njegovo dediščino svilne poti in pokrajino preoblikovali v pisano "okno v svet". Strategija očitno deluje. Leta 2025 je Šindžiang obiskalo 323 milijonov turistov, ki so ustvarili več kot 53 milijard dolarjev (okoli 46 milijard evrov) prihodkov.

Veliko obiskovalcev prihaja v Kašgar, oazno mesto z več kot dva tisoč leti zgodovine. Toda staro mestno jedro Kašgarja – danes njegova glavna znamenitost – so pred več kot desetletjem po številnih polemikah porušili in nato na novo zgradili. Čeprav je labirint ozkih ulic ostal, je današnji Kašgar sterilizirana in posodobljena replika nekdanjega središča ujgurskega kulturnega življenja.

Na koncu se zdi, da so mnenja deljena: medtem ko nekateri obiskovalci uživajo v težko pričakovanem pobegu, ki ga ponujajo kitajske destinacije fanggu, druge moti skrbno režirana zgodovinska fantazija. A povsem jasno je, da družbena omrežja fanggu naravnost obožujejo.