Arhitekturno čudo, ki je rešilo Dalmacijo, praznuje 60 let

Šibeniški most je armiranobetonski velikan, zgrajen čez Šibeniški zaliv na jadranski magistrali. Ta teden pa praznuje natanko 60 let, odkar so ga uradno odprli za promet, s čimer je trajno spremenil usodo celotne jadranske obale, piše portal Morski.hr.

"Ta kolosalna struktura, odprta 27. julija 1966, je postala ključni in vizualno najspektakularnejši del jadranske magistrale, s čimer je končala dolgoletno izolacijo Dalmacije in postala simbol moderne arhitekture," so dodali.

To arhitekturno čudo pa skriva tudi marsikatero skrivnost.

Dokončan ob 900. obletnici omembe mesta Šibenik

Most, ki se danes razteza na 350 metrih dolžine, so začeli graditi v začetku leta 1964. Gradilo ga je jugoslovansko podjetje Mostogradnja, zasnoval ga je inženir Ilija Stojadinović iz Beograda gradnjo pa je vodil glavni inženir Stanko Šram iz Zagreba.

Po dokončanju odseka jadranske magistrale od Zadra in Biograda do Martinske nasproti Šibenika je bilo že zelo prometno, zato so trajekti vozili od zore do mraka. Nastajale pa so dolge kolone vozil, v katerih so bili ujeti zlasti turisti v poletnih mesecih, piše Slobodna Dalmacija.

Ko so se v začetku 60. let začele priprave na gradnjo, so pristojni upali, da bo dokončan do leta 1966, ob 900. obletnici prve pisne omembe mesta Šibenik. In prav to se je zgodilo.

Z današnje perspektive se morda zdi, da bi bilo s tehnologijo, ki so jo imela na voljo podjetja nekdanje države, težko zgraditi takega velikana, ki je takrat veljal za enega največjih ločnih mostov v Evropi. Z razponom loka 246 metrov je bil takrat namreč med petimi najdaljšimi ločnimi betonskimi mostovi na svetu.

Pred koncem druge svetovne vojne je bil leta 1943 na severu Švedske zgrajen le en tak most, preostali trije mostovi pa le leto ali dve pred Šibeniškim mostom. Med gradnjo švedskega mostu je umrlo 18 delavcev, njegova gradnja pa je trajala skoraj šest let, medtem ko je bil Šibeniški most zgrajen brez človeških žrtev v manj kot treh letih, piše portal ŠibenikIn.

Revolucionarna konzolna metoda gradnje

Čeprav ni najdaljši, je Šibeniški most med najbolj znanimi obokanimi betonskimi mostovi na svetu. V celoti je bil namreč zgrajen s tako imenovano konzolno metodo, takrat povsem novo tehniko gradnje obokanih mostov.

Že od rimskih časov so obokane mostove tradicionalno gradili tako, da so pod most postavili lesene odre. Z naraščanjem razponov mostnih lokov so odri pod njimi postajali vse bolj zapleteni, zato je bila njihova zasnova resen inženirski podvig. To težavo pa so rešili z revolucionarno konzolno metodo gradnje, pri kateri je le osrednji del mostu potreboval klasični podporni oder. Pri Šibeniškem mostu pa so se odrekli še temu.

Že samo odprtje Šibeniškega mostu za promet je bilo velik spektakel s številnimi gosti in radovedneži.

Nedavno pa je most postal tudi prvo mesto na Hrvaškem, kjer lahko adrenalina željni popotniki uživajo v organiziranih komercialnih skokih z elastiko (ang. bungee jumping).