Pri 15 letih je doktoriral, zdaj pa želi razrešiti največjo skrivnost človeštva

Medtem ko večina najstnikov razmišlja o srednji šoli, športu ali družbenih omrežjih, je belgijski čudežni deček Laurent Simons že dosegel nekaj, o čemer številni znanstveniki sanjajo vse življenje.

Pri komaj 15 letih je doktoriral iz kvantne fizike na Univerzi v Antwerpnu, zdaj pa je svojo pozornost usmeril v še ambicioznejši cilj. Po smrti dedka in babice se je po pisanju Slobodne Dalmacije posvetil raziskovanju staranja ter podaljševanju zdravega človeškega življenja.

Smrt babice in dedka, ob katerih je odraščal, je na najstniku namreč pustila globok pečat. Pravi, da se je takrat odločil svoje življenje posvetiti znanosti, ki bi nekoč lahko pomagala pri zdravljenju bolezni in upočasnjevanju procesa staranja. Oba sta sicer imela težave s srcem.

Ne zanima ga samo fizika

Mladi znanstvenik, ki ga svetovni mediji že leta imenujejo "mali Einstein", je zaradi svojih izjemnih intelektualnih sposobnosti zaslovel že v otroštvu. Osnovno šolo je po poročanju spletne strani ScienceAlert končal pri šestih, srednjo šolo je končal v rekordnem času, pri komaj 11 letih pa je diplomiral iz elektrotehnike na Tehnološki univerzi v Eindhovnu. Le leto pozneje je nato magistriral iz fizike na Univerzi v Antwerpnu. Lani jeseni pa je zagovarjal še doktorat iz enega najzahtevnejših področij sodobne znanosti – kvantne fizike.

Čeprav se morda sliši neverjetno, pa Simons po pisanju Slobodne Dalmacije ni najmlajši doktor znanosti v zgodovini. Ta rekord še vedno drži nemški genij Johann Heinrich Friedrich Karl Witte, ki je leta 1814 doktoriral na Univerzi v Giessnu, star komaj 13 let in 283 dni.

Simsona sicer ne zanima samo fizika. Njegov naslednji veliki cilj je povezati kvantno fiziko, umetno inteligenco in medicino, da bi bolje razumel proces staranja in razvoj bolezni. Prepričan je, da do največjih znanstvenih prebojev prihaja prav na stičišču različnih disciplin, in verjame, da bi umetna inteligenca lahko pomagala pri odkrivanju novih načinov zdravljenja in pospešila razvoj medicine.

V pogovorih za tuje medije je poudaril, da smrt in staranje vidi kot izjemno zapletena znanstvena izziva, ki ju ni mogoče rešiti zgolj z vidika ene same stroke. "Želim povezati fiziko, biologijo in umetno inteligenco. Šele ko jih združimo, lahko naredimo resničen preboj," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da njegov cilj ni "ustvariti nesmrtnosti," temveč ljudem pomagati, da bi dlje ostali zdravi in živeli kakovostnejše življenje.

Laurent Simons se je rodil leta 2009 v Belgiji. Njegova starša sta že zgodaj opazila, da se razvija nenavadno hitro, testiranja pa so pokazala, da ima izjemne kognitivne sposobnosti. Kljub temu po pisanju Slobodne Dalmacije pogosto poudarja, da želi živeti čim bolj običajno življenje ter da poleg znanosti rad igra videoigre in preživlja čas z družino.