Ali veste, kakšna je razlika med kletvico in psovko? Zakaj so slovenske kletvice tako "pohlevne" in kako so nastale? Kaj pomeni, da naj te vrag pocitra?
Pozor! Članek vsebuje neprimerne besede ali besedne zveze, ki pa jih članek zgolj razlaga ali omenja in v kontekstu članka niso uporabljene z namenom žaljenja ali poniževanja.
Verjetno ga ni človeka, ki se, ko je jezen na nekoga ali nekaj, ne bi vsaj v mislih pridušal z besedo ali stavkom, ki v družbi velja za nespodobnega, za dušo pa je pravi balzam. Gre za način za zmanjšanja napetosti, ki ga človeštvo verjetno pozna že od nekdaj.
Kletvice in psovke so besede ali besedne zveze, ki v družbi veljajo za nespodobne, neprimerne ali žaljive in se jih v kultivirani družbi izogibamo, da bi se tako izognili nepotrebnim konfliktom. V vseh zgodovinskih obdobjih in družbenih okoljih je bila njihova upraba nezaželena, na različne načine preganjana iz javnega življenja, v določenih primerih pa celo sankcionirana, piše spletni portal leemeta.si. To velja tudi dandanes, ko lahko zaradi uporabe žaljivk, med katere sodijo psovke in kletvice, oseba tudi pravno odgovarja.
Kakšna je razlika med kletvico in psovko?
“Kletvica je beseda ali stalna besedna zveza, ki jo uporabimo, ko smo jezni, besni ali nam kaj ni všeč, vendar je ne usmerimo proti drugemu človeku,” je za N1 pojasnil akademik dr. Marko Snoj, etimolog in jezikoslovec. “Nasprotno pa psovka vedno potrebuje naslovnika. Psovko izgovorimo nekomu, ki ga želimo ponižati, užaliti, mu povedati, da je neumen, pri čemer so najpogostejše lastnosti, ki jih komu očitamo, neumnost (osel), nerodnost (štor), spolna neprimernost (kurba), nepoštenost (capin), narodnost ali barva kože (čefur, zamorc), nedoraslost (fantalin), lenoba (gniloba) ipd.”
Sama beseda “psovka” pa je tvorjena iz glagola “psovati”, ki je povezana z besedo pes in je prvotno pomenila “lajati”. “Podoben pomenski razvoj zasledimo v češčini, kjer glagol “lát” (ki je izvorno enak našemu lajati), pomeni predvsem “psovati”,” je pojasnil Snoj.
Kletvice in psovke so običajno povezane z opisi ali imeni spolovil, zadnjice, vanje pa so vključena tudi živalska imena, pridevniki, ali pa bolj ali manj hudobna mitološka bitja, tudi bogovi. Zakaj ta izbor? Kletvice in psovke se rekrutirajo iz zelo raznolikega nabora besed. Večina spolno eksplicitnih izvira iz drugih slovanskih jezikov, zlasti hrvaščine, srbščine, bosanščine in črnogorščine, mnoge verske pa izvirajo iz italijanščine, je povedal dr. Snoj.
Niso pa te besede bile vedno vulgarne ali neprimerne. “Besede nastajajo iz potrebe po poimenovanju nečesa. So pa te besede verjetno bile vedno nekaj posebnega in se jih ni brez potrebe uporabljalo, zato so lahko prerasle v močne besede, kot so kletvice in psovke,” je razložil dr. Snoj. Za spolne organe in njihova delovanja, recimo, so vedno obstajale tudi nadomestne, bolj sprejemljive besede. Danes so to predvsem latinski anatomski izrazi, kot sta npr. vulva in penis, ki še nista prešla med kletvice ali psovke.
Zakaj so slovenske kletvice in psovke v primerjavi s tujimi tako “pohlevne”?
Slovenci ne preklinjamo nič več in nič manj kot drugi ljudje. So pa naše psovke v primerjavi s tujimi precej pohlevne, nekateri pravijo, da celo otročje ali smešne.
Slovenski psiholog, akademik Anton Trstenjak je pred leti trdil, da je to zato, ker je “slovenska duša tako čista, da Slovenci v resnici premoremo le eno kletvico, “prekleti hudič”, vse ostale pa smo uvozili iz drugih jezikov, nemščine, italijanščine in srbščine”, je v nekem intervjuju povedal dr. Bernard Nežmah, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je sicer doktoriral iz psovk in kletvic. Temu na nek način pritrjuje tudi dr. Snoj. “Slovenec je bil raje bolj fin in je grobe besede zamaskiral. Namesto ’pizda’ reče ’pišuka’, namesto ’jebemti’ uporablja ’jebela (cesta)’, namesto ’kurec’ ali ’kurac’ je bil nekdaj zelo v rabi ’kuri’,” je povedal.
Zakaj je kosmatih tristo in ne dvesto, zakaj je pismo rosno in kaj pomeni, da naj te vrag pocitra?
Slovenskih kletvic ni tako malo. Elektronski Slovar slovenskega knjižnega jezika na portalu Fran nam postreže s kar 357 besedami, ki veljajo za psovke – od “antikrista” do “žverce”. Med njimi so večinoma vsem znane besede ali besedne zveze, pa tudi danes precej pozabljene ali redko uporabljene, kot so recimo “buzakljun”, “capajdra”, “drekobrbec” ali “štorkljež”.
Akademika Snoja pa smo povprašali tudi za razlago nekaterih bolj znanih slovenskih avtohtonih kletvic in psovk. Takole jih je razložil.
Tristo kosmatih
Kletvica je je ritmično ustrezna, kar pomeni, da gre gladko z jezika, števnik tristo in ne morda dvesto pa je uporabljen zato, ker je tri pravljično število.
Pismo rosno
Beseda pismo je evfemizem za pizda, pridevnik rosen pa je verjetno uporabljen v pomenu vlažen’. Namreč, če je ženski spolni organ suh, ni kaj dosti uporaben; Italijani imajo tako “fico secco”, pri čemer “fico”, ki sicer sicer pomeni “figa”, pomeni tudi “vulva”, pridevnik “secco” pa “suh”. Iz te pomenske predstave pa smo Slovenci prevzeli tudi izraz, da je nekaj “figo vredno”, pa tudi, da se kaj “sfiži”.
Vrag te pocitraj
Glagol “pocitrati”, ki ga SSKJ pomensko opredeljuje kot “vzeti, odnesti” zgolj na osnovi frazema “naj me/te/vas/jih vrag/hudič pocitra”, je po mojem mnenju drugega izvora kot citrati v pomenu “igrati na citre”. Verjetno gre za glagol iz samostalnika “citer”, ki je v 16. stoletju samo enkrat zapisan v zvezi “krščanski citer”, ta pa pomeni “vnema za pomoč pri oznanjevanju prave božje pridige”. Gre za izposojenko iz nemške besede “Zitter” v pomenu “tresenje”. Če komu želimo, da ga vrag pocitra, mu torej želimo, da ga strese, pretrese, ne pa vzame. Gre torej za milejšo željo kot v kletvicah, s katerimi želimo, naj nekoga vrag vzame.
Solit se pojdi
Ta stalna besedna zveza ima glagol “soliti”, v pomenu “postajati pametnejši” – podobno kot ta pomen zasledimo v izrazu, da komu “solimo pamet”. Slana pamet je namreč dobra, okusna, tako kot rečemo, da ima kaka reč veliko soli, ali pa nasprotno, da je neslana (na primer neslana šala). Končni izvor te miselnosti ni samo praktična izkušnja (slane jedi so okusnejše od nesoljenih), temveč že svetopisemska. Jezus tako pravi svojim poslušalcem: “Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo.” Torej zveza “solit se pojdi” pomeni “postani pametnejši” ali “boljši”.
Novodobne kletvice: “Da bi ti Murko pel na poroki!” in ostale …
Sicer pa se kletvice in psovke, ki so del živega jezika, sčasoma spreminjajo, dobivajo nov pomen, ali izignjajo, pojavljajo pa se nove.
V zadnjih desetletjih se je pri nas tako že popolnoma udomačila angleška kletvica “fuck”, ki jo SSKJ že pozna v poslovenjeni obliki “fak”, ne pozna pa še prav tako pogoste in priljubljene verzije “fuck off”, ki jo v filmih pri nas pogosto prevajajo kot “odjebi” ali “izgini”. Med novodobnimi kletvicami in psovkami pa se pojavljajo tudi takšne, ki so povezane z osebami ali dogodki iz novejše zgodovine ali sodobnosti. “Da bi te Hilda zaposlila!”, “Da bi ti Murko pel na poroki!”, “Da bi ti sin zeta domov pripeljal!”, “Dvesto kradljivih tajkunov!” ali pa “Tristo lažnivih politikov!”, navaja primere portal leemeta.si.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje