Družba je na neki točki tako vedenje povsem normalizirala, vendar si morda zasluži več pozornosti in razmislek.
Kaj je po vašem mnenju toksično, a v družbi velja za povsem normalno, sprašuje uporabnik na spletni strani Reddit.
Uporabniki so delili svoje izkušnje:
1. Od potencialno bodočega zaposlenega zahtevati, da ustvari celovit projekt ali razvije vsebino, specifično za delovno mesto, na katero se je prijavil. Dela morda ne boste dobili, podjetje pa ima vašo intelektualno lastnino (in veliko podjetjem je vseeno, če jo uporabijo kot svojo).
2. Ne silite otroka, naj objame/poljubi odraslega, družinskega prijatelja itn. Samo zato, ker vi – starši –, zaupate tej osebi, to ne pomeni, da mora tudi otrok samodejno zaupati tej osebi. Dovolite otroku, da sam najde svoje meje, in ne učite ga, da mora v imenu vljudnosti privoliti v takšna dejanja.
3. Starši, ki na otroški tekmi vpijejo na svojega otroka.
4. Če udariš neznanca, je to napad. Če udariš svojega partnerja, je to nasilje v družini. Če udariš svojega otroka, pa je to ljubeča disciplina? To se mi ne zdi niti malo smiselno.
5. Obravnavanje očetov, da so ”manj starši” kot matere. Sovražim, ko mi rečejo, oh, danes si pa ti varuška. Ne, varuška si, ko čuvaš otroke nekoga drugega, to, kar počnem, se imenuje starševstvo, in to počnem, ker je to moj otrok in dejansko želim biti aktivno vključen v vzgojo svojega otroka.
6. Posmehovanje in blatenje zakonca v družbi. Moja žena ima to navado. Ko spije preveč in sva zunaj s prijatelji, govori o moji inteligentnosti in velikosti mojega penisa. Na fakulteti je bilo to zabavno, zdaj, ko smo starejši, pa vidim, kako se prijatelji zdrznejo, ko začne. Grdo je tako početje.
7. ”Nikoli ne obrni hrbta svoji družini.” Zdi se mi, da to frazo uporabljajo prav nasilneži, ki menijo, da se jim ni treba soočiti s posledicami svojega sranja.
8. Slepa lojalnost. Lojalnost se obravnava kot izjemno pozitivna in ljudje, ki niso lojalni, veljajo za slabiče. Razumem pomen lojalnosti do neke mere, ne razumem pa, zakaj ploskajo ljudem, ki so slepo zvesti tistim, ki so jim storili kaj slabega ali nasprotujejo njihovim vrednotam.
9. Da se ne postavlja mej v družini … Zlasti med starši in njihovimi odraslimi otroki. Neverjetno, kolikokrat se stavek ”družina so” uporablja za racionaliziranje in upravičevanje nespoštovanja, manipulacije in drugih oblik zlorabe.
10. Toksična pozitivnost/optimizem. Dovolite ljudem, da žalujejo. Ne izničite njihovih občutkov in žalosti.
11. Namerni pritisk vrstnikov. ”Če sem že dvakrat, da NE bom pil, utihni.”
12. Odpustiti družini samo zato, ker so tvoja družina.
13. Sistemsko ustrahovanje na delovnem mestu, zlasti na delovnih mestih z nižjimi plačami. Kar je pogosto zamaskirano kot orodje za doseganje produktivnosti in ciljev.
14. Ko toliko delaš, da nimaš več časa niti za svoje hobije. To ni nekaj, na kar bi morali biti ponosni.
15. Ne glede na to, za kakšno težavo gre. Lahko bi bil slep, lačen, brezdomec, neozdravljivo bolan – izberite katerokoli ”napako”. In potem sledi: Srečo imaš. Bodi hvaležen. Kar povsem izniči tvoja čustva in banalizira tvoj problem. Seveda, so ljudje, ki jim je težje. Toda jaz imam še vedno težavo, ki pomembno vpliva na moje počutje ali mi preprečuje, da bi ga dosegel.
16. Označiti čustvenega otroka kot dramatičnega. To povsem izniči njegova čustva. Verjetno se bo tudi kot odrasel spraševali, ali morda ne pretirava, ne bo zaupal svojim občutkom.
17. Katerikoli odnos, kjer meje niso spoštovane.
18. Opravljanje.
19. Dve besedi: Bodi moški.
20. Prepričanje in pričakovanja, da mora imeti ženska otroke.
21. Nisi moški, če kažeš čustva.
Kakšne pa so vaše izkušnje?
Vir: www.reddit.com
Vas zanima še več? Posledite našo Facebook stran N1 Magazin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!