Medtem ko ruski predsednik Putin stopnjuje napetosti in je odredil celo pripravljenost ruskih odvračalnih jedrskih sil, se je Zahod poenotil, da bo Rusijo kaznoval z močnimi ekonomskimi in finančnimi sankcijami. Skušali mu bodo preprečiti dostop do 630 milijard dolarjev mednarodnih rezerv, ki jih ima v dolarjih, evrih in zlatu in ki jih je v zadnjih letih nakopičil tudi tako, da je z varčevalnimi ukrepi stiskal rusko prebivalstvo. Del ruskih bank - sedem - bo izključenih iz sistema SWIFT. Ta ukrep je tako močan, da se ga prijemlje ime "finančno jedrsko orožje." Sankcije pa so tako silovite, da bodo Rusi zaradi Putinove politike plačali za zdaj še nepredstavljivo, a zagotovo izjemno visoko ceno, da se bo zatresla tudi Evrazijska regija, popotresne sunke bo čutil še Zahod, tudi Slovenija. In vse to že zdaj, pa verjetnost najhujšega možnega scenarija, izbruha tretje svetovne vojne v Evropi, sploh ni izključena.
Ruski predsednik Vladimir Putin, za katerega so mnogi mislili, da si nikoli ne bo upal napasti Ukrajine, pa jo je, je ponovno šokiral svet. Svoji vojski je ukazal povišanje pripravljenosti ruskih odvračalnih jedrskih sil. Putinov argument je, da gre za obrambo pred “agresivnimi izjavami z Zahoda”, a mu ni mogoče verjeti, saj je celotni mednarodni skupnosti tedne in mesece lagal tudi o tem, da Ukrajine ne bo napadel.
Poznavalci menijo, da je za Zahod zdaj ključno, da se ne pusti sprovocirati. Se pa v izjavah zahodnih voditeljev vse pogosteje znajdejo tudi Moldavija, Švedska in Finska, ki ju Putin noče videti v Natu, kar nakazuje, da ima morda Zahod informacije, da je Putin na osvajalskem pohodu, Ukrajina pa samo prva od držav, ki jo je napadel. V tej luči je morda razumeti tudi odločitev Švedske, da v Ukrajino pošlje sisteme za protitankovsko obrambo; država, ki je vojaško nevtralna že desetletja, pa je prav zaradi “ruske nevarnosti” leta 2017 znova uvedla tudi služenje vojaškega roka, za povečanje števila vojakov se je odločila tudi Finska.
Po podatkih Zveze ameriških znanstvenikov je Rusija država z največ jedrskimi konicami na svetu. Imela naj bi jih kar 5.977 in sodi med države, ki so jedrsko oborožitev v zadnjih letih kopičile. Amerika ima po teh podatkih 5.428 jedrskih konic.
Zahod je zato previden. Rusija je vojaška in jedrska sila. Zveza Nato je ves čas jasna in poudarja, da Nato v Ukrajini vojaško ne bo interveniral, vojaških enot po dosedanjih zagotovilih ameriške administracije ne nameravajo v Ukrajino poslati niti ZDA. In tako se Ukrajina proti veliki Rusiji bori sama. Zahod ji pomaga (le) s pošiljkami denarja in orožja ter stiska pesti, da bi Ukrajinci zdržali odpor. Vojaško intervencijo Zahoda preprečuje dejstvo, da bi lahko to pripeljalo do izbruha tretje svetovne vojne v Evropi, v kateri ne bi bila izključena niti uporaba jedrskega orožja.
Zato Zahod proti Rusiji uporablja druge vrste “jedrskih konic”. Finančne in ekonomske sankcije, ki naj bi uničile rusko gospodarstvo. A v teh dneh lahko slišimo veliko ocen, da se je Putin na to pripravljal.
Vse od krimske krize naprej leta 2014, ko je Rusija pripojila ta ukrajinski polotok, je Putin po navedbah tujih medijev varčeval in kopičil rezerve. Shranil jih je na tujem. De teh rezerv je v državah G-7. Pozornejši opazovalci dogajanja so v soboto, ko se je Zahod že usklajeval o dodatni zaostritvi ekonomskih sankcij proti Rusiji, opazili, da je v poznih večernih urah iz Moskve poletelo zasebno letalo, ki se je med drugim ustavilo tudi na Cipru in na Malti. Ali zato, ker je šlo “pobirati” nakopičene rezerve ali zaradi česa drugega, seveda ni znano, še manj potrjeno.
Henry Foy, novinar in urednik pri Financial Times, je po odločitvi Zahoda, da del ruskih bank izključi iz sistema SWIFT, ruski centralni banki pa prepreči uporabo mednarodnih rezerv za omilitev posledic sankcij, na Twitterju zapisal: “Rusija ima za 630 milijard dolarjev mednarodnih rezerv. To je ogromno denarja, ki je shranjen na tujem. Zahodne sankcije gredo v smeri, da Putin v obrambi pred sankcijami iz te vreče ne bo mogel porabiti niti enega rublja. Ta denar je bil Putinova zavarovalna polica. Ni se ga dotaknil niti med covidno krizo, Rusijo pa je leta stiskal z varčevalnimi ukrepi samo zato, da je lahko nakopičil te rezerve. Prav zaradi velikosti Putinovih mednarodnih rezerv so bili mnogi, tudi Kremelj, prepričani, da bodo lahko ruske banke, ruska velika podjetja in ruski izvoz preživeli sankcije Zahoda. A glede na to, kaj je zdaj v paketu sankcij Zahoda, se ta kalkulacija pomembno spreminja. Podrobnosti bo treba seveda še preučiti, ampak eno je jasno že zdaj: Putin lahko morda “zmaga” vojno v Ukrajini, vendar bo cena, ki jo bo za to plača Rusija, veliko višja, kot smo si sploh lahko predstavljali.”
Takoj ob začetku ruske invazije na Ukrajino ta teden je Zahod sprožil prvi paket ekonomskih sankcij. Cilj teh je bil kaznovati ljudi in institucije v Moskvi, ki so podpirali in financirali Putinove odločitve, ki so vodile v začetek invazije. Na seznamu sankcioniranih so bili tako denimo vsi poslanci ruske Dume, nekateri ruski oligarhi, pa nekatere vojaške osebnosti in ruske banke, ki financirajo Putinovo osvajalsko politiko.
A v soboto zvečer so se ZDA, Velika Britanija, Kanada in ključne države Evropske unije (Francija, Nemčija in Italija) poenotile, da finančne in ekonomske sankcije proti Rusiji še zaostrijo. V nedeljo se je temu pridružila še Japonska.
Bistvena razlika med prvim in drugim paketom sankcij je, da drugi paket ne bo zadel samo posameznikov iz Putinovega političnega in gospodarskega kroga, ampak vse Ruse. Zagotovo bo v še večje težave pahnil celotno rusko gospodarstvo, ki že dolgo ni več ekonomska supersila, negativno bo vplival na tečaj rublja, v končni posledici bo Rusija ustvarila manj, njen BPD se bo skrčil, kar povleče za sabo prav vse. Sploh, če bo Zahodu uspelo doseči to, da se Putin ne bo mogel dokopati do (dela) 630 milijard dolarjev rezerv, ki jih je nakopičil in ki jih ima v dolarjih, evrih in zlatu.
Ocene so, da bodo Rusi zaradi Putinove politike živeli slabše. Pri čemer gre Putin (ob predpostavki, da so volitve poštene; op. a.) leta 2024 vnovič na predsedniške volitve. Ustavo in zakone pa si je že priredil tako, da je lahko predsednik Ruske federacije vse do leta 2036.
Za to, da bi se ohranil na oblasti, brezsramno uporablja medijsko propagando. Zatira svobodo medijev v Rusiji, tam neodvisni in preiskovalni novinarji tudi umirajo. Novinarko Ano Politkovsko so 7. oktobra 2006 umorili v dvigalu njene stanovanjske stavbe. Kdo je naročil njen umor, ni preiskano vse do danes. Bila je kritična do Kremlja, svetu je razkrivala ruske zlorabe v Čečeniji in ni molčala niti o zločinih čečenskih upornikov. Ko so jo ubili, je Putin dejal, da je bila Politkovska znana samo na Zahodu, v Rusiji pa njeno delo ni imelo teže.
Putinov režim proti “neposlušnim” uporablja silo in represijo, v zadnjih dneh so jo uporabili proti Rusom, ki so v Rusiji protestirali proti vojni v Ukrajini; zaradi protestov naj bi jih bilo v pridržanju kar okoli 2000. Odkar je napadel Ukrajino, Putin v Rusiji uvaja tudi cenzuro socialnih omrežij, da bi imeli Rusi čim manj dostopa do svobodnih in s strani Putina nenadzorovanih informacij.
“Odločeni smo, da bomo Rusiji še naprej povzročali velikansko škodo, ki jo bo še bolj izolirala od mednarodnega finančnega sistema in od naših ekonomij,” je v soboto zvečer sporočila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen: “Putinovo zmožnost financiranja njegove vojaške mašinerije bomo onesposobili.”
Ali kot je za Siol dejal slovenski zunanji minister Anže Logar: “To je bitka na izčrpavanje. Samo gospodarsko sesutje Rusije lahko spodbudi rusko prebivalstvo in njene oligarhe k spoznanju, da jih njihov predsednik vodi v hudo napačno smer.”
V paketu še bolj zaostrenih sankcij bodo zdaj naslednji ukrepi: Izbrane ruske banke bodo izločili iz sistema SWIFT. Po besedah predsednice Evropske komisije bodo “s tem zagotovili, da bodo te banke odklopljene iz mednarodnega finančnega sistema.” Ruski centralni banki bodo preprečili uporabo nakopičenih mednarodnih rezerv, s katerimi je Putin želel omiliti vpliv zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo. Von den Leynova pravi: “Paralizirali bomo premoženje ruske centralne banke, kar bo onemogočilo njene transakcije, centralna banka ne bo mogla unovčevati premoženja.” Omejili bodo tako imenovane zlate potne liste. “Delali bomo v smeri, da ruski oligarhi ne bodo mogli uporabljati svojega premoženja na naših trgih,” je to pojasnila predsednica Evropske komisije, Omejili bodo torej prodajo državljanstev, saj si lahko v nekaterih EU tujci lahko v zameno za investicijo ali večji nepremičninski nakup “kupijo” tudi državljanstvo, državljani držav članic EU pa imajo dostop evropskega finančnega sistema. Nad učinkovito izvedbo sankcij pa bo bdela posebna delovna skupina.
SWIFT je mednarodni sistem za komunikacijo med bankami, ki omogoča varen prenos finančnih informacij. Izključitev dela ruskih bank iz tega sistema v praksi prinese blokado izvajanja mednarodnih plačil iz Rusije in v Rusijo. Prav zato mnogi jakost tega ukrepa primerjajo z “močjo jedrskega orožja”.
Do zdaj je bil iz sistema SWIFT zaradi kopičenja jedrskega orožja izključen le Iran. Leta 2012 in nato še enkrat 2018 je SWIFT izključil 30 iranskih finančnih institucij, kar je imelo za Iran in Irance velikanske ekonomske posledice. Država je izgubila skoraj polovico prihodkov od izvoza nafte in 30 odstotkov zunanje trgovine. Tudi zato se pričakuje, da bo učinek za Rusijo uničujoč, saj prek mehanizma SWIFT poteka tudi plačilni promet ruskih energetskih podjetij s kupci nafte in plina, ki sta ključna ruska izvozna artikla in predstavljata glavnino ruskega izvoza.
EU je v nedeljo v nabor sankcij dodala tudi gospodarske sankcije proti Belorusiji, prepovedali so predvajanje ruskih državnih medijev Russia Today in Sputnik, nad celotno EU je zdaj za ruska letala zračni prostor zaprt, in prvič v zgodovini bo EU financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi – Ukrajini.
Kot je v torek za N1 Slovenija pojasnil Marko Makovec, Slovenec na visokem diplomatskem položaju v EU, eden od direktorjev pri Visokem predstavniku EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josepu Borellu, je ruska ekonomija že tako ranljiva. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada, kot jih povzema CNN, je ruska ekonomija šele 12. največja ekonomija na svetu in – pozor – za 25 odstotkov manjša od denimo italijanske. Ruska ekonomija je, tako Makovec, razvojno zaostala, za razliko od ZDA in Kitajske, ki že nekaj časa veljata za edini velesili na svetu, se Rusija ni usmerila v razvoj novih tehnologij, ampak je kot država z največjimi zalogami zemeljskega plina na svetu ostala pri izvozu plina in nafte in – seveda – pri kopičenju vojaške moči, tudi jedrske.
Kot pravi Makovec, – celoten pogovor z njim za N1 Slovenija si lahko ogledate TUKAJ – bi “odklop” Rusije od zahodnih trgov Rusko federacijo lahko prisilil k temu, da se obrne proti Vzhodu, kjer je njena zaveznica Kitajska. A to bi pomenilo, da se je Rusija dokončno odrekla vlogi ekonomske sile, saj bi bila le še ekonomska provinca ene in edine supersile na Vzhodu.
Namreč, kot smo že pisali, CNN analizira, da Rusija sicer lahko računa na diplomatsko podporo Kitajske, na ekonomsko pa najbrž ne, saj se tudi kitajsko gospodarstvo ohlaja.
Dejstvo pa je, da bodo imele tako ostre ekonomske in finančne sankcije proti Rusiji posledice tudi za države v Evrazijski regiji, ki so močno odvisne od ruskega gospodarstva (Kirgizija, Kazahstan, Armenija, Gruzija…), in da bo popotresne sunke silovitosti teh sankcij čutil Zahod, tudi Slovenija.
Vojna in sankcije proti Rusiji bodo vsaj začasno še bolj poganjale cene energentov, ki neposredno vplivajo na že tako visoko inflacijo.
Poleg tega bodo vpliv sankcij občutila vsa podjetja, ki poslujejo z Rusijo. Med njimi tudi giganti, kot so denimo British Petroleum, Shell, Exxon, pa tudi Toyota in Mitshubisi in celo podjetja, kot so francoski proizvajalec mlečnih izdelkov Danone (ki ima delež v ruskem proizvajalcu mlečnih izdelkov), Coca-Cola (ki ima v regiji tovarne za polnjenje te pijače s skoraj 7000 zaposlenimi), Nestle (ki ima v Rusiji šest tovarn), Renault (ki ima v 69 odstotni delež v ruskem Avtovazu, ki na ruskem trgu proda okoli 90 odstotkov vseh avtomobilov, zlasti znamke Lada) in tudi McDonald’s (ki je Rusijo pred časom opredelil kot hitro rastoči trg in tam v zadnjem desetletju odprl ogromno franšiz).
Po podatkih slovenskega ministrstva za gospodarstvo slovenska podjetja z Ukrajino letno ustvarijo nekaj manj kot 300 milijonov evrov letnega prometa, z Rusijo pa kar 1,35 milijarde evrov letnega prometa. Med bolj izpostavljenimi so zagotovo Krka (ki ima v Rusiji tovarno, ustvari pa tudi pomemben delež slovenskega izvoza v Rusijo, saj 40 odstotkov slovenskega izvoza v Rusijo predstavljajo prav farmacevtski izdelki) in Riko (ki je s svojimi gradbenimi projekti prisoten tako v Rusiji kot v Ukrajini). V Rusiji poslujejo še mnoga druga slovenska podjetja, med njimi tudi Helios, Gorenje, Danfoss in Hugo Bosio, ki ima v Rusiji tovarno z 12 zaposlenimi in tam ustvari tudi do 40 odstotkov letnega prometa.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na Twitterju že napovedal, da bo država pomagala slovenskim podjetjem, ki bodo občutila posledice sankcij proti Rusiji. Ni pa še znano, kako. Je pa, da bo Slovenija sprejela begunce iz Ukrajine.
Po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa, jih Slovenija lahko sprejme do 200.000. Prav toliko jih je do zdaj iz Ukrajine že odšlo, a se zaradi ruske agresije pričakuje, da bo beguncev iz Ukrajine več milijonov. Iz Ukrajine odhajajo ženske in otroci, moški pa morajo skladno z dekretom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega ostati v državi in se boriti.
Kljub ponudbam iz Zahoda, da se lahko pred smrtjo ali najmanj rusko aretacijo umakne na varno na Zahod, je v Ukrajini ostal tudi Zelenski. Predsednik, ki se skupaj z ukrajinskimi vojaki bori pred agresijo. Ko je prišel na oblast, so se mu mnogi posmehovali, ker je nekdanji komik.
A danes je Zelenski, o katerem si lahko več preberete TUKAJ, za Ukrajino in svet heroj in “prepričljiv vojskovodja, ki je s svojimi nagovori in video selfiji zbližal narod ter dal glas jezi Ukrajincev in uporu ruski agresiji.”
