Slovenija se je zaradi tveganja motenj v dobavi ruskega plina skupaj s preostalimi članicami Evropske unije zavezala k 15-odstotnemu zmanjšanju dobav plina od avgusta do konca marca prihodnje leto. Večino plina pri nas porabi industrija, tako je tudi v drugih državah, ki pa so že v poletnih mesecih vendarle sprejemale tudi ukrepe za prebivalstvo – da bi karseda zmanjšale tveganje zimskih redukcij. Na ministrstvu za infrastrukturo podajajo nekaj nasvetov za gospodinjstva, prisile si ne želijo, pravijo. Ukrepe za industrijo pa začenjajo snovati, pri čemer je jasno, da industrija ob trenutnih cenah energentov prav veliko dodatne motivacije za iskanje alternativ in prihrankov ne bo potrebovala.
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Bojan Kumer, mesec dni po sprejetju evropske uredbe, s katero so se članice zavezale k 15-odstotnemu prostovoljnemu zmanjšanju porabe plina od avgusta do marca glede na povprečje zadnjih petih let za to obdobje, pravijo, da pripravljajo “vse potrebne analize”, kako to doseči.
Slovenija je lani porabila 10,1 teravatne ure zemeljskega plina, največ v zadnjem desetletju. Petletno povprečje je malo nižje, 9,7 teravatne ure, 15 odstotkov pa okoli 1,5 teravatne ure. A kot rečeno, se ciljni prihranek nanaša samo na obdobje od avgusta do marca, torej je manjši (po naših ocenah okoli 1,1 teravatne ure).
Do zdaj je edini veljaven ukrep, ki ga je vlada sprejela, junijsko priporočilo za varčevanje s porabo v javnih stavbah, ki vključuje zmanjšanje hlajenja poleti ter ogrevanja pozimi. Kako učinkovit je, še ni znano. Tu pojasnimo, da ta ukrep zmanjšuje porabo elektrike, ne plina, a kot smo na N1 že pojasnjevali, so ta prizadevanja povezana. Z varčevanjem z elektriko prihranimo energente za njeno proizvodnjo (na primer premog), tako da bomo pozimi imeli večje zaloge – s tem pa manjše tveganje, da bi morali povečevati proizvodnjo elektrike iz plina, so za N1 pred kratkim povedali na Elesu.
Borut Živulović /BOBO
“Ni prepovedano, da vsakdo to stori že danes, nismo pa želeli z zakonom predpisovati tega, preden sploh nastopijo krizne razmere,” je o ukrepu prepovedi ali omejitve osvetljevanja izložb ter javnih objektov dejal infrastrukturni minister Bojan Kumer.
“Nismo želeli predpisovati”
Včeraj je vlada sprejela še interventni zakon za energetsko oskrbo, po katerem bo lahko vlada določila temperaturo ogrevanja oziroma hlajenja v javnih stavbah ter zatemnitev javnih površin (trgovskih izložb, parkirišč, javnih objektov). A vse to šele v primeru razglasitve kriznih razmer – to je, ko bi obstajalo resno tveganje motenj v oskrbi z elektriko in plinom. “Ni prepovedano, da vsakdo to stori že danes, nismo pa želeli z zakonom predpisovati tega, preden sploh nastopijo krizne razmere. Nastopamo tankočutno, če bo treba, bomo okrepili ukrepe,” je včeraj po seji vlade dejal Kumer.
Praviloma višja cena sama vpliva na zmanjšanje povpraševanja oz. porabe, a v Sloveniji imamo od včeraj regulirane cene plina in elektrike za gospodinjstva ter male poslovne odjemalce, ki jih je vlada omejila, da bi zaščitila odjemalce – tako visoke tržne cene energentov so namreč z vidika kupne moči gospodinjstev in podjetij nevzdržne. Poleg tega je znižala DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka, ob pozivih opozicijske NSi, naj DDV znižajo na 5 odstotkov, pa je Golob za TV Slovenija dejal, da ne želijo pregloboko poseči pri energentih, da pa bodo morda znižali DDV na hrano. Kako je vlada določila višino kapice, ni znano, je pa dejstvo, da slovenska gospodinjstva energetske krize to zimo, ki bo po Golobovih besedah z vidika cen najhujša do zdaj, ne bodo občutila v vsej razsežnosti. Na veleprodajnih trgih se je elektrika po ceni, ki jo regulacija določa za višjo tarifo (118 evrov), nazadnje prodajala septembra lani, torej pred valom največjih podražitev. Danes je cena za dan vnaprej štirikrat višja, 500 evrov za megavatno uro. Ker so take cene z vidika kupne moči prebivalcev in podjetij nevzdržne, vse evropske države oblikujejo pakete pomoči. Bruseljski think tank Bruegel je ta teden objavil oceno, da so evropske države za blaženje posledic energetsko krizo do zdaj namenile že 280 milijard evrov.
Je pa Slovenija vsaj po navedbah vladnih predstavnikov precej aktivna pri prizadevanjih, da bi EU intervenirala na veleprodajnih trgih in zamejila rast cen energentov. Po poročanju tujih medijev, ki so pridobili prve osnutke dokumentov, naj bi Bruselj načrtoval omejitev cen elektrike, ki ni proizvedena iz plina, torej prekinitev navezave cen elektrike na plin. Slovenija je po besedah premierja Goloba močno naklonjena tej rešitvi, o kateri bodo energetski ministri EU razpravljali na izrednem zasedanju prihodnji četrtek.
Srdjan Živulović/Bobo
Na veleprodajnih trgih se je elektrika po ceni, ki jo od včeraj veljavna regulacija določa za višjo tarifo (118 evrov), nazadnje prodajala septembra lani, torej pred valom največjih podražitev. Danes je cena za dan vnaprej štirikrat višja, 500 evrov za megavatno uro.
Pravilno zračenje, zimska posteljnina in topla pižama
Na ministrstvu so nam spisali nekaj nasvetov za znižanje porabe plina, saj vseeno menijo, da imamo vsi zasebni porabniki plina “neko možnost nekoliko znižati” porabo, obenem pa se zavedajo, da je obseg (z)možnosti odvisen od veliko dejavnikov. Tu je seznam po njihovi oceni enostavnih ukrepov, s katerimi je mogoče zmanjšati porabo tudi za četrtino:
Poskrbite, da je plinski kotel in celoten ogrevalni sistem tehnično brezhiben in vzdrževan ter pravilno nastavljen za optimalno obratovanje.
Ogrevanje omejite na 20 stopinj Celzija, na višjo notranjo temperaturo naj se po potrebi ogrevajo le prostori, za katere je to nujno potrebno (na primer kopalnica). Stroka ocenjuje, da vsaka dodatna stopinja v prostoru poveča porabo energije za ogrevanje za približno 6 odstotkov.
Med ogrevalno sezono prostorov ne zračite s stalno zgoraj priprtimi okni (na kip), ker to povzroča ogromne ventilacijske izgube in močno povečuje porabo energije. Pravilno zračenje se izvaja tako, da večkrat na dan za nekaj minut odprete okna na stežaj in prostore na hitro prezračite. Na ta način zamenjate notranji zrak, hkrati pa ne ohlajate notranjih sten.
Kadar vas ni doma, izključite gretje ali ga zmanjšajte na 16 do 18 stopinj Celzija, odvisno od tega, ali vas ne bo doma samo nekaj ur ali pa več dni. Ravno tako se lahko ogrevanju odpoveste ponoči, med spanjem, in raje uporabite zimsko posteljnino ter toplo pižamo.
Profimedia
“Vsaka prihranjena kilovatna ura šteje”
Britanski Guardian je medtem ta teden objavil članek, kaj na področju energetske krize delajo nekatere druge evropske države. Francija je sprožila tako imenovani program energetske zmernosti, s katerim cilja na 10-odstotno zmanjšanje porabe energentov v javnih stavbah, predvsem z varčevanjem pri hlajenju oziroma ogrevanju. Premierka Elisabeth Borne in predsednik Emmanuel Macron od julija v intervjujih in javnih nastopih pozivata k varčevanju. Premierka je julija vsa ministrstva pozvala, naj bodo zgled, in jim svetovala nakup termostatov, regulacijo ogrevanja in hlajenja, ugašanje luči in elektronskih naprav. Energetska ministrica Agnes Pannier-Runacher je objavila smernice, ki prepovedujejo osvetljene oglase med eno in šesto uro ponoči, z izjemo letališč in železniških postaj. Premierka Borne je večkrat podjetja opozorila, da bodo, če ne zmanjšajo porabe zdaj, pozimi imela redukcije, pred dnevi jim je zapovedala pripravo načrtov za zmanjšanje porabe do konca tega meseca. Macron je pred dnevi v nagovoru Francozom dejal, da Evropo čaka težka zima.
Nemška vlada kanclerja Olafa Scholza je sprejela nekatere ukrepe za varčevanje s porabo, med njimi omejevanje temperatur v javnih stavbah, ugašanje ogrevanja v skupnih prostorih teh stavb. Nekaj primerov ukrepov mestnih oblasti smo navedli tukaj. Gospodarski minister Robert Habeck je poleti izpeljal intenzivno medijsko kampanjo za obveščanje državljanov o resnosti razmer in spodbujanje varčevanja. “Vsaka prihranjena kilovatna ura šteje,” je poudarjal. K varčevanju je pozival tudi zasebni sektor. Gospodinjstva pa bodo k varčevanju verjetno prisilile visoke cene: trenutno so po poročanju Guardiana cene za ogrevanje in elektriko povprečno za 10 odstotkov višje kot v takem obdobju lani, a šok po pisanju britanskega časnika prihaja prihodnje leto, ko naj bi se vrednosti na računih potrojile. Država pomaga zaposlenim, študentom in prejemnikom socialnih pomoči z enkratnim dodatkom, zmanjšala je tudi dajatve za obnovljive vire energije.
V Italiji, ki je močno odvisna od ruskega plina in ga veliko porabi tudi za proizvodnjo elektrike, pa so se cene elektrike in plina že do danes podvojile. Regulator je na začetku avgusta italijanske poslance opozoril, da se bodo glede na nabavne cene tudi končne cene še zviševale, s čimer pa se povečuje tveganje, da gospodinjstva in podjetja tega ne bi mogla več plačevati. Kandidat za naslednika odstopljenega Maria DraghijaMatteo Salvini je dejal, da se, če ne bo omejevanja veleprodajnih cen na evropski ravni, Italiji napovedujejo redukcije, ki bodo najprej doletele industrijo. Industrijska združenja pa so ocenila, da bi lahko zaradi nevzdržnih cen energentov propadlo do 120 tisoč podjetij. Odhajajoča Draghijeva vlada je sicer aprila med prvimi v Evropi pozvala k varčevanju s kontroverzno izjavo Draghija o dilemi med mirom in klimo in nato z majem omejila hlajenje oziroma ogrevanje v javnih stavbah. Te dni po pisanju Corriere della Sera pripravlja priporočila za gospodinjstva, da bi pozimi za eno stopinjo zmanjšala ogrevanje ter ga za eno uro dnevno ugasnila. Govorilo se je tudi o regulaciji osvetljevanja izložb, katere pa po zadnjih informacijah z ministrstva za zeleni prehod ni v predlogu.
Christian Mang/REUTERS
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je poleti vodil intenzivno medijsko kampanjo za obveščanje državljanov o resnosti razmer in spodbujanje varčevanja. “Vsaka prihranjena kilovatna ura šteje,” je poudarjal.
Podjetja v varčevanje sili že cena
Na našem ministrstvu pravijo, da bodo ukrepe, ki bodo prispevali k cilju zmanjšanja porabe plina, še pripravili “v prihodnjih mesecih”. Očitno pa se bodo nanašali bolj na industrijo, ki je sicer daleč največji porabnik plina. “Možnosti za zmanjšanje porabe plina v slovenski industriji so, koliko pa bo to mogoče prostovoljno, bomo ugotovili tudi skozi pogovore s pristojnimi zbornicami,” pravijo na ministrstvu.
Kot smo že pisali, lahko po oceni Agencije RS za energije naša industrija s prehodom na drug energent zmanjša porabo plina za šest odstotkov, kar je dobra tretjina potrebnega prihranka. Kako zanesljiva je ta ocena, ni znano. Največja podjetja, ki so tudi največji porabniki, pa ob visokih cenah elektrike in plina (in tudi zaradi poziva Agencije RS za energijo, da naj iščejo alternative za plin) že zdaj izvajajo ukrepe za prehod na druge energente in zmanjšanje njihove porabe. Predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok je po poročanju Financ ta teden, ob predstavitvi polletnega poročila, najavil vlaganja za manjšo porabo plina. Najprej z optimizacijo parnega plinovoda, ki jim bo zmanjšala letno porabo za 9,5 megavatne ure, do konca marca prihodnje leto pa nameravajo 30 odstotkov porabe plina zamenjati s kurilnim oljem.
