Nemčija bo prvič po drugi svetovni vojni izven nemškega ozemlja stalno namestila svoje vojaške enote. Okoli 4.800 nemških vojakov bo najkasneje do leta 2027 nameščenih v Litvi, in to na ognjeni črti; vsega 100 kilometrov od meje z Rusijo. Razlog? Tveganje ruskega napada na ozemlja Nata. Nemški obrambni minister je to odločitev označil kot zgodovinski trenutek za Nemčijo in za Nato ter z litovskim kolegom v ponedeljek podpisal tudi že dogovor o namestitvi vojakov. "S to brigado, ki bo pripravljena na boj, prevzemamo vodilno vlogo v zavezništvu in na Natovem vzhodnem krilu," je dejal nemški obrambni minister in dodal, "hitrost vzpostavljanja te brigade pa jasno kaže, da Nemčija razume novo varnostno realnost."
Uradni Berlin z veliko hitrostjo organizira vzpostavitev prve stalne namestitve nemških vojakov izven ozemlja Nemčije po drugi svetovni vojni.
“To kaže, da se zavedamo nove varnostne realnosti,” je v ponedeljek v Litvi dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius, ko je z litovskim kolegom Arvydasom Anušauskasom podpisal dogovor o namestitvi 4.800 nemških vojakov, opremljenih in pripravljenih na boj, ter za 200 civilistov. Nemška vlada to imenuje “projekt svetilnik”.
Dogovor je bil na mizi že junija, vendar tedaj brez časovnice. Zdaj je tudi ta znana. Velika nemška brigada bo na vzhodnem krilu Nata vzpostavljena najkasneje do leta 2027, večina vojakov pa bo prispela v letih 2025 in 2026. “S to brigado, ki bo pripravljena na boj, prevzemamo vodilno vlogo v zavezništvu in na Natovem vzhodnem krilu,” je dejal nemški obrambni minister.
Vojaki bodo nameščeni v bližini meje z Rusijo zaradi tveganja ruskega napada na ozemlje Nata. “Vzhodno krilo se je zdaj premaknilo na vzhod in dolžnost Nemčije je, da ga zaščiti,” je še dejal Pistorius.
Litovski obrambni minister pa se je zavezal, da bodo v dveh krajih, kjer bodo nameščeni nemški vojaki (v kraju Rudninkai blizu glavnega mesta Vilna in v kraju Rukla blizu Kaunasa) zgradili vojašnice, vadišča in druge objekte, ki jih bodo nemški vojaki potrebovali. Tudi stanovanjske objekte bodo postavili zanje in za njihove družine.
Litva bo za gradnjo teh objektov v naslednjih letih namenila okoli 0,3 odstotka svojega BDP. In čeprav bodo morali v Litvi zaradi tega morda celo povišati davke, je litovski obrambni minister dejal, da se vse politične stranke, tako leve kot desne, zavedajo, da je vzpostavitev pogojev za prihod nemških vojakov prednostna naloga.
Litva, ki je danes članica EU in Nata, namreč meji na Rusijo in je bila nekoč del Sovjetske zveze. Država z 2,7 milijona prebivalcev ima le okoli 16.000 poklicnih in vpoklicanih vojakov, vključno s kopenskimi, pomorskimi in zračnimi silami.
“Pripravljeni moramo biti tudi na najslabše scenarije. Rusija ostaja glavna grožnja tako za nas kot za Nato,” je še dejal litovski obrambni minister Arvydas Anusauskas. Ministra sta potrdila tudi zavezo, da bosta državi vedno branili druga drugo in vsak centimeter ozemlja članic Nata ter varovali svobodo in demokracijo v skladu s severnoatlantsko pogodbo.
Jedro nove brigade v Litvi bosta dva bataljona nemških vojakov, bodo pa pri tem “projektu svetilnik” sodelovali tudi zavezniki, saj bodo tretji bataljon sestavljali vojaki iz drugih Natovih držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje