Po tem, ko je ustavno sodišče februarja razveljavilo zakon o sodnem varstvu imetnikov podrejenega dolga, ki jih je država brez nadomestila razlastila v bančni sanaciji leta 2013, je ministrstvo za finance zdaj objavilo predlog novega. Ta prinaša možnost, da bi sodišče imenovalo poseben odbor izvedencev, ki bi v tako imenovanem predhodnem mnenju presojal, ali so bili razlaščenci oškodovani in za koliko. V primeru, da bi odbor ugotovil oškodovanje, bi lahko razlaščenci – teh je prek 100 tisoč – zoper Banko Slovenije vložili individualno ali kolektivno tožbo, vlada pa bi lahko prek poravnalne sheme oškodovancu povrnila do 60 odstotkov škode. Namesto Banke Slovenije bi morebitne odškodnine po novem predlogu izplačevala država.
Ministrstvo za finance s predlogom zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank znova ureja vprašanje pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, ki jih je država izbrisala v bančni sanaciji leta 2013, za to pa niso prejeli nobenega nadomestila.
Spomnimo, da je državni zbor zakon že sprejel oktobra leta 2019, a je Banka Slovenije v začetku leta 2020 vložila zahtevo za ustavno presojo. Zakon ji je namreč naložil plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, kar je bilo po mnenju centralne banke sporno predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke.
Tri leta kasneje, februarja letos, je ustavno sodišče odločilo in pritrdilo Banki Slovenije ter razveljavilo celoten zakon.
Posledično zakonodajalec zamuja z izpolnitvijo odločbe ustavnega sodišča iz jeseni 2016, ki je državnemu zboru naložila, da bi moral do maja 2017 odpraviti neustavnost 350.a člena zakona o bančništvu (ZBan-1) in urediti učinkovito sodno varstvo za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je septembra 2021 ugotovilo, da je država prekršila protokol h konvenciji o človekovih pravicah, in ji naložilo odpravo kršitev, česar pa Slovenija do danes ni naredila.
Ministrstvo za finance je februarja obljubilo, da se bo prednostno lotilo pisanja novega predloga. V sredo ga je poslalo v javno obravnavo.
Po načelu ‘noben upnik na slabšem’
V uvodu navaja, da je namen predloga nekdanjim imetnikom podrejenih obveznic zagotoviti “čim učinkovitejše ter čim hitrejše sodno varstvo”.
Predlog sledi načelu, da noben upnik ne bi smel utrpeti večje izgube, kot bi jo utrpel, če bi bil nad banko začet stečajni postopek (‘noben upnik na slabšem’). Če bi v prihodnje ugotovili, da je bilo to načelo kršeno, bi bili nekdanji imetniki podrejenih obveznic upravičeni do odškodnine.
Sodišča so v preteklosti problematizirala tudi omejen dostop do bančnih podatkov za razlaščence. Pravkar objavljeni predlog predvideva objavo dokumentov in podatkov na spletni strani Banke Slovenije ter dostop do dokumentov v virtualni in tudi fizični podatkovni sobi. Podatke, ki jih banke označujejo kot poslovno skrivnost, pa bodo upravičenci lahko zahtevali prek sodišča.
Odbor izvedencev in predhodno mnenje
Novost v primerjavi s prejšnjim zakonom je možnost oblikovanja odbora izvedencev za pripravo predhodnega mnenja, ki naj bi strankam omogočil, da bi “realno ocenile” možnost uspeha v pravdi.
Oblikovanje odbora bi lahko sodišču predlagali država, Banka Slovenije ali “neprofitno reprezentativno interesno združenje, ki deluje v interesu nekdanjih imetnikov”, v njem pa bi bili po navedbah v predlogu enakovredno zastopani interesi vseh udeležencev. Tako bi sodišče imenovalo sedem članov: predsednika odbora, dva člana na predlog vlade, enega na predlog Banke Slovenije in tri na predlog reprezentativnih združenj. Pogoj za članstvo je znanje s področja bančnega in finančnega prava, računovodstva, financ, revizije, vrednotenja sredstev, sodišče pa bi lahko imenovalo tudi druge strokovnjake, če bi presodilo, da so potrebna njihova znanja.
Odbor bi presojal, ali je prišlo do kršitve načela ‘noben upnik na slabšem’, in tudi ocenil višino oškodovanja. Njegovo delovanje bi financirala država, nagrade za člane bi določilo ministrstvo za finance.
Poravnalna shema
Če bi odbor ugotovil, da je oškodovanje bilo, bi vlada lahko z uredbo uvedla poravnalno shemo, kar nam je v preteklosti že predlagalo ESČP. A predlog zakona določa, da posamezni oškodovanec ne bi smel prejeti več kot 60 odstotkov vrednosti škode, ki jo je utrpel.
Tu se poraja vprašanje, ali bi oškodovanec, ki bi že imel strokovno oceno škode (to bi pred tem potrdil odbor), pristal na le 60-odstotno poplačilo te škode.
Nadalje predlog zakona ureja tudi možnost vložitve tako individualne kot tudi kolektivne tožbe (za tiste, ki so bili izbrisani po isti odločbi Banke Slovenije).
Odškodnine iz proračuna
Predlog pa popravlja tudi člen, zaradi katerega je ustavno sodišče februarja razveljavilo zakon. Neustavno ureditev plačevanja odškodnine s strani Banke Slovenije zdaj popravljajo s predlogom, da bi odškodnine plačevala Republika Slovenija.
Država pa bi lahko nato znesek terjala od Banke Slovenije, če “bi se izkazalo, da je Banka Slovenije in oseba, ki je delovala na podlagi njenega pooblastila, škodo, zaradi katere so bile izplačane odškodnine, povzročila s svojim ravnanjem, če sta pri tem resno kršila svojo dolžnost skrbnega ravnanja iz 223.a člena zakona o bančništvu”.
Spomnimo, da organi pregona preverjajo tudi sum kaznivih dejanj, povezanih z bančno sanacijo. Nedavno je policija že drugič ovadila nekdanjo vodilno ekipo na Banki Slovenije na čelu z Boštjanom Jazbecem zaradi suma zlorabe položaja v času bančne sanacije. Na potezi je tožilstvo.
Odvetnik: Ministrstvo je ohranilo večino spornih določb
Odvetnik Aleš Kaluža, ki v postopkih pred sodišči zastopa več imetnikov izbrisanih instrumentov, pravi, da še ni preučil vseh podrobnosti v sredo objavljenega predloga, da pa je že očitno, da je ministrstvo ohranilo večino spornih določb, ki po njegovi oceni krnijo že pridobljene pravice imetnikov in so bile tudi predmet ustavne pobude, ki so jo imetniki vložili zoper prejšnjo različico zakona.
O tej pobudi ustavno sodišče sicer ni nikoli odločalo, saj je prednostno obravnavalo uvodoma omenjeno zahtevo za ustavno presojo Banke Slovenije in na podlagi te zakon razveljavilo. Potem je vse ostale pobude zavrglo. Sogovornik obžaluje, da ustavno sodišče ni odločalo o ustavni skladnosti preostalih spornih določb. “S tem je bila zamujena zlata priložnost, da se postavi ustrezne temelje za nov zakon.”
Kot pravi odvetnik Kaluža, tudi nov zakon, tako kot prejšnji, vsebuje po njegovi oceni sporno določbo, da je višina odškodnine omejena z zneskom, ki ga je imetnik plačal za pridobitev kvalificirane obveznosti, in ne upošteva njene vrednosti v času izbrisa. “Zakon torej ne predvideva povračila dejansko utrpljene škode. Imetniki bodo upravičeni do največ toliko, kolikor so plačali za konkretno naložbo, tudi, če je bila slednja vredna več, ko jim je bila odvzeta,” pravi sogovornik. “Tudi obresti so kljub inflaciji dejansko določene pri nič odstotkih, kar bi imetniki lahko razumeli kot posmehovanje.”
“Če bo zakon sprejet v taki obliki, bomo morali znova vlagati ustavne pobude in bo spet minilo pet let, da bomo na izhodiščni točki. To je črni scenarij, ki smo se ga bali – da novi predlog ne bo upošteval pravno varovanih interesov vseh deležnikov, pač pa le parcialne interese Republike Slovenije in Banke Slovenije,” je dejal za N1.
Javna obravnava traja do 25. avgusta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje